Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Webbovo prvo globoko polje

Index Webbovo prvo globoko polje

Webbovo prvo globoko polje je prva operativna slika vesoljskega teleskopa James Webb in prikazuje jato galaksij SMACS 0723; 4,6 milijarde svetlobnih let od Zemlje.

Kazalo

  1. 16 odnosi: Bela hiša, Gravitacijska leča, Infrardeči astronomski observatorij, Joe Biden, Južna polobla, Kotna velikost, Lagrangeeva točka, Neprava barva, Rdeči premik, SMACS J0723.3-7327, Sonce, Svetlobno leto, Vesolje, Vesoljski teleskop Hubble, Vesoljski teleskop James Webb, Zvezdna kopica.

Bela hiša

Severno (zgoraj) in južno pročelje (spodaj) Tloris Bele hiše Bela hiša je uradna rezidenca predsednika Združenih držav Amerike.

Poglej Webbovo prvo globoko polje in Bela hiša

Gravitacijska leča

Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).

Poglej Webbovo prvo globoko polje in Gravitacijska leča

Infrardeči astronomski observatorij

Observatorij IRAS Infrardeči astronomski observatorij ali IRAS je bil prvi vesoljski observatorij, ki je v območju infrardečega sevanja opazoval celotno nebo.

Poglej Webbovo prvo globoko polje in Infrardeči astronomski observatorij

Joe Biden

Joseph Robinette Biden ml., ameriški politik in predsednik Združenih držav Amerike, * 20. november 1942, Scranton, Pensilvanija, ZDA.

Poglej Webbovo prvo globoko polje in Joe Biden

Južna polobla

Fotografija Zemlje (oziroma Modra frnikola) z odprave Apollo 17 je bila v izvirniku posneta tako, da je bil južni tečaj obrnjen navzgor. Južna polobla poudarjena z rumeno (Antarktika ni prikazana). Plakat z legendo "Ushuaia, konec sveta". Ushuaia v Argentini je najjužnejše mesto na svetu.

Poglej Webbovo prvo globoko polje in Južna polobla

Kotna velikost

Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.

Poglej Webbovo prvo globoko polje in Kotna velikost

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Poglej Webbovo prvo globoko polje in Lagrangeeva točka

Neprava barva

Galileo'' ob njenem prehodu sistema Zemlja-Luna 8. decembra 1992 Neprava barva se nananaša na slike, fotografije ipd., ki prikazujejo objekte v barvah, različnih od tistih, ki bi jih prikazovale prave fotografije.

Poglej Webbovo prvo globoko polje in Neprava barva

Rdeči premik

Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.

Poglej Webbovo prvo globoko polje in Rdeči premik

SMACS J0723.3-7327

  SMACS J0723.3-7327 je jata galaksij s pravilno razdaljo 5,12 milijarde svetlobnih let znotraj južnega ozvezdja Leteče ribe (RA/Dec.

Poglej Webbovo prvo globoko polje in SMACS J0723.3-7327

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Webbovo prvo globoko polje in Sonce

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Poglej Webbovo prvo globoko polje in Svetlobno leto

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Webbovo prvo globoko polje in Vesolje

Vesoljski teleskop Hubble

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Poglej Webbovo prvo globoko polje in Vesoljski teleskop Hubble

Vesoljski teleskop James Webb

Vesoljski teleskop James Webb (JWST) je vesoljski teleskop, ki ga je razvila NASA s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).

Poglej Webbovo prvo globoko polje in Vesoljski teleskop James Webb

Zvezdna kopica

Herkula Zvézdna kopíca je skupina zvezd, ki jih skupaj veže gravitacija.

Poglej Webbovo prvo globoko polje in Zvezdna kopica