Hitreje kot brskalnik!
19 odnosi: Abdulmedžid I., Bizantinska arhitektura, Bizantinska umetnost, Bizantinsko cesarstvo, Carigrad, Cerkev Ahejropoeta (Solun), Cerkev svete Katarine (Solun), Cerkev svetega Demetrija v Solunu, Cerkev svetih Apostolov (Solun), Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu, Hagija Sofija, Solun, Konstantinopel, Mestno obzidje Soluna, Osmansko cesarstvo, Panagia Halkeon (Solun), Samostan Latomu (Solun), Solun, Solunski hipodrom, Vardarska vrata v Solunu.
Abdulmedžid I.
Abdulmedžid I. (ʿAbdü'l-Mecîd-i evvel, I. je bil 31. sultan Osmanskega cesarstva, * 25. april 1823, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † 25. junij 1861, Carigrad, Osmansko cesarstvo. Na osmanskem prestolu je 2. julija 1839 nasledil svojega očeta Mahmuda II. Njegovo vladavino je zaznamoval vzpon nacionalističnih gibanj v Osmanskem cesarstvu. Abdulmedžid je želel spodbuditi osmanizem med secesionističnimi podložnimi narodi in ustaviti naraščajoča nacionalistična gibanja znotraj imperija. Njegova prizadevanja so kljub novim zakonom in reformam za temeljitejšo integracijo nemuslimanov in ne-Turkov v osmansko družbo v tem pogledu propadla. Poskušal je skleniti zavezništva z velikimi silami zahodne Evrope, zlasti z Združenim kraljestvom in Francijo, ki sta se skupaj z Osmanskim cesarstvom v krimski vojni borili proti Rusiji. Na Pariškem kongresu 30. marca 1856 je bilo Osmansko cesarstvo uradno vključeno v evropsko družino narodov. Največji Abdulmedžidov dosežek je bila napoved in izvedba reform (tanzimat, reorganizacija), ki jih je pripravil njegov oče in so dejansko leta 1839 začele modernizacijo Osmanskega cesarstva. Za ta dosežek je ena od državnih himn Osmanskega cesarstva po njem dobila ime Abdulmedžidova koračnica.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Abdulmedžid I. · Poglej več »
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Bizantinska arhitektura · Poglej več »
Bizantinska umetnost
'''Konstantinopel''' iz zlate dobe Bizanca, avtor: DeliDumrul Bizantinska umetnost je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca - Konstantinopla).
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Bizantinska umetnost · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Carigrad · Poglej več »
Cerkev Ahejropoeta (Solun)
Cerkev Ahejropoeta (Grško: Ἀχειροποίητος) je vzhodnorimska cerkev v Solunu zgrajena v 5.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Cerkev Ahejropoeta (Solun) · Poglej več »
Cerkev svete Katarine (Solun)
Cerkev svete Katarine (Greek: Αγία Αικατερίνη) je vzhodnorimska cerkev iz poznega obdobja v severozahodnem delu starega mestnega jedra Soluna.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Cerkev svete Katarine (Solun) · Poglej več »
Cerkev svetega Demetrija v Solunu
Cerkev svetega demetrija, ali Hagios Demetrios (Grško: Άγιος Δημήτριος), je glavno solunsko svetišče posvečeno svetemu Demetriju, svetniku pokrovitelju mesta.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Cerkev svetega Demetrija v Solunu · Poglej več »
Cerkev svetih Apostolov (Solun)
Cerkev svetih Apostolov (Grško: Ἅγιοι Ἀπόστολοι) je pozna vzhodnorimska cerkev iz 14.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Cerkev svetih Apostolov (Solun) · Poglej več »
Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu
Galerijev slavolok (Gr.: αψίδα τουΓαλερίου) (ali Kamara, Gr.:καμάρα) in Rotunda (Ροτόντα) sta sosednja spomenika iz začetka 4.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu · Poglej več »
Hagija Sofija, Solun
Hagija Sofija, tudi Cerkev svete modrosti v Solunu (Ἁγία Σοφία Sveta modrost) je cerkev v Solunu v Grčiji.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Hagija Sofija, Solun · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Konstantinopel · Poglej več »
Mestno obzidje Soluna
Mestno obzidje Soluna je obsežen večplastni obrambni sistem postavljen okoli grško-rimskega mesta Solun v 4.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Mestno obzidje Soluna · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Panagia Halkeon (Solun)
Cerkev Panagia halkeon (Παναγία τῶν Χαλκέων) je bizantinska cerkev iz 11.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Panagia Halkeon (Solun) · Poglej več »
Samostan Latomu (Solun)
Samostan Latomu (ali Cerkev Hosios David (Grško: Όσιος Δαβίδ)) je cerkev iz poznega 5.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Samostan Latomu (Solun) · Poglej več »
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Solun · Poglej več »
Solunski hipodrom
Hipodrom v Solunu je bil v času vzhodnega rimskega imperija družbeno in kulturno središče mesta.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Solunski hipodrom · Poglej več »
Vardarska vrata v Solunu
Vardarska vrata v 19. stoletju (Esprit-Marie Cousinéry, 1831) Vardarska vrata, tudi Zlata vrata ali Vrata v Axios, so bila antična mestna vrata na zahodni strani solunskega mestnega obzidja iz 4.
Novo!!: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu in Vardarska vrata v Solunu · Poglej več »
