Kazalo
24 odnosi: Čuvašija, Balkanski mešani gozdovi, Biom, Bolgarija, Dob (drevo), Ekoregija, Evropska tekunica, Köppnova podnebna klasifikacija, Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu, Moldavija, Navadna leska, Ostrolistni javor, Palearktika, Pontsko-kaspijska stepa, Romunija, Rusija, Sajga, Sibirija, Srednjerusko višavje, Stepa, Trave, Ukrajina, Uralsko gorovje, Zober.
Čuvašija
right Čuvašija (uradno Republika Čuvašija,, Čuvašija, Čuvašskaja Respublika,, Čavaš Respubliki) je avtonomna republika Ruske federacije v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Čuvašija
Balkanski mešani gozdovi
Balkanski mešani gozdovi so kopenska ekoregija jugovzhodne Evrope tako po WWF kot po Digitalni karti evropskih ekoloških regij Evropske agencije za okolje.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Balkanski mešani gozdovi
Biom
Biom je najširša naravna skupnost rastlin in živali, ki nastane pod vplivi okolja, zlasti tal in podnebja.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Biom
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Bolgarija
Dob (drevo)
Dob (znanstveno ime Quercus robur) je listopadno drevo iz družine bukovk.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Dob (drevo)
Ekoregija
Ekoregije so geografsko opredeljena področja z značilno kombinacijo dejavnikov okolja.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Ekoregija
Evropska tekunica
Evropska tekunica (znanstveno ime Spermophilus citellus) je vrsta pravih veveric, ki je razširjena od Nemčije na zahodu, do Črnega morja na vzhodu.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Evropska tekunica
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Köppnova podnebna klasifikacija
Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu
Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu je kopenski habitatni tip zmernega podnebja, ki ga je opredelil Svetovni sklad za naravo, z ekoregijami širokolistnega drevja ter z ekoregijami mešanega gozda iglavcev in širokolistnega drevja.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Moldavija
Navadna leska
Navádna leska (znanstveno ime Corylus avellana) je listopadni grm z užitnimi plodovi, ki je pogost tudi v slovenskih gozdovih.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Navadna leska
Ostrolistni javor
Ostrolistni javor (znanstveno ime Acer platanoides) je listopadno drevo iz družine sapindovk.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Ostrolistni javor
Palearktika
Razmejitev Palearktike na zemljevidu sveta Palearktika je največja od šestih glavnih favnističnih regij zemeljskega kopnega po zoogeografski delitvi, ki jo je vpeljal angleški naravoslovec Alfred Russel Wallace.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Palearktika
Pontsko-kaspijska stepa
Pontsko-kaspijska stepa, Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa, ki se razteza od severnih obal Črnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos) daleč proti vzhodu do Kaspijskega jezera, od Dobrudže na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, prek Moldavije in vzhodne Ukrajine čez ruski severni Kavkaz, nižinske regije Volge do zahodnega Kazahstana.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Pontsko-kaspijska stepa
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Romunija
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Rusija
Sajga
Sajga (Saiga tatarica) je kritično ogrožena vrsta antilope, ki je v antiki naseljevala ogromno območje Evrazijske stepe, ki sega do vznožja Karpatov na severozahodu in Kavkaza na jugozahodu do Mongolije na severovzhodu in Dzungarije jugovzhodu.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Sajga
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Sibirija
Srednjerusko višavje
Srednjerusko višavje (tudi Srednje višavje in Vzhodnoevropsko višavje) je višavsko območje vzhodnoevropskega nižavja in je planota s povprečno višino 230–250 m. Najvišji vrh je izmerjen na 293 m. Jugovzhodni del višavja je znan kot Kalaško višavje.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Srednjerusko višavje
Stepa
Stepa v zahodnem Kazahstanu zgodaj spomladiStepa je v fizični geografiji ekoregija, za katero so značilne velike s travo poraščene ravnine brez dreves, ta pa uspevajo le ob vodnih telesih.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Stepa
Trave
Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Trave
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Ukrajina
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Uralsko gorovje
Zober
Zober (znanstveno ime Bison bonasus) ali evropski bizon je bil prvotno razširjen v gozdovih Evrazije in severne Afrike, poleg ameriškega bizona je ena od dveh še živečih vrst bizonov.
Poglej Vzhodnoevropska gozdna stepa in Zober