Hitreje kot brskalnik!
37 odnosi: Antika, Avstro-Ogrska, Šempeter pri Gorici, Štajerska, Železniška postaja Vrtojba, Balkan, Coroniniji, Druga svetovna vojna, Dunaj, Egipt, Emona, Etimologija, Goriška statistična regija, Gorica, Gorice, Italija, Ivan Mermolja, Kraljevina Jugoslavija, Kranjska, Ljubljana, Londonski sporazum (1915), Mestna občina Nova Gorica, Mestni promet Nova Gorica, Miren, Naselje, Nova Gorica, Občina Šempeter - Vrtojba, Oglej, Piava, Prva svetovna vojna, Seznam naselij v Sloveniji, Soča, Solkan, Sredozemsko podnebje, Vinska trta, Vipava (reka), Zavzetje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba.
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Novo!!: Vrtojba in Antika · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Vrtojba in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Šempeter pri Gorici
Šempeter pri Gorici (ponekod napačno imenovan Šempeter pri Novi Gorici, po domače tudi samo Šempeter) je mesto z okoli 3.700 prebivalci (2020) v Sloveniji, središče Občine Šempeter - Vrtojba s 6.300 prebivalci.
Novo!!: Vrtojba in Šempeter pri Gorici · Poglej več »
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Novo!!: Vrtojba in Štajerska · Poglej več »
Železniška postaja Vrtojba
Železniška postaja Vrtojba je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki se nahaja v šempetrs industrijski coni in oskrbuje bližnji naselji Šempeter pri Gorici in Vrtojba.
Novo!!: Vrtojba in Železniška postaja Vrtojba · Poglej več »
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Novo!!: Vrtojba in Balkan · Poglej več »
Coroniniji
Coroniniji (koroníni), so italijanska plemiška rodbina, po izvoru iz Bergama v Lombardiji, ki se prvič omenja v 12. stoletju.
Novo!!: Vrtojba in Coroniniji · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Vrtojba in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Vrtojba in Dunaj · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: Vrtojba in Egipt · Poglej več »
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Novo!!: Vrtojba in Emona · Poglej več »
Etimologija
Etimologíja (grško: étymología.
Novo!!: Vrtojba in Etimologija · Poglej več »
Goriška statistična regija
alt.
Novo!!: Vrtojba in Goriška statistična regija · Poglej več »
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Novo!!: Vrtojba in Gorica · Poglej več »
Gorice
Gorice lahko pomeni.
Novo!!: Vrtojba in Gorice · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Vrtojba in Italija · Poglej več »
Ivan Mermolja
Ivan Mermolja, slovenski politik, * 14. december 1875, Nemška vas † 19. oktober 1943, Nemška vas, Ribnica.
Novo!!: Vrtojba in Ivan Mermolja · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Vrtojba in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Vrtojba in Kranjska · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Vrtojba in Ljubljana · Poglej več »
Londonski sporazum (1915)
Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.
Novo!!: Vrtojba in Londonski sporazum (1915) · Poglej več »
Mestna občina Nova Gorica
Mestna občina Nova Gorica je ena od enajstih mestnih občin v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Vrtojba in Mestna občina Nova Gorica · Poglej več »
Mestni promet Nova Gorica
Avtobusni mestni promet Nova Gorica se izvaja na 5 avtobusnih linijah na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine Šempeter - Vrtojba.
Novo!!: Vrtojba in Mestni promet Nova Gorica · Poglej več »
Miren
Miren je urbanizirano naselje tik ob državni meji med Italijo in Slovenijo.
Novo!!: Vrtojba in Miren · Poglej več »
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Novo!!: Vrtojba in Naselje · Poglej več »
Nova Gorica
Nova Gorica je mlado, z okoli 13.000 prebivalci (2022) trinajsto največje mesto v Sloveniji in regionalno središče Goriške statistične regije oziroma severne Primorske.
Novo!!: Vrtojba in Nova Gorica · Poglej več »
Občina Šempeter - Vrtojba
Občina Šempeter - Vrtojba je ena od občin v Republiki Sloveniji z okoli 6.300 prebivalci in središčem v Šempetru pri Gorici, ima pa le dve naselji, poleg omenjenega še Vrtojbo.
Novo!!: Vrtojba in Občina Šempeter - Vrtojba · Poglej več »
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Novo!!: Vrtojba in Oglej · Poglej več »
Piava
Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Vrtojba in Piava · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Vrtojba in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam naselij v Sloveniji
Seznam naselij v Sloveniji je krovni seznam.
Novo!!: Vrtojba in Seznam naselij v Sloveniji · Poglej več »
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Novo!!: Vrtojba in Soča · Poglej več »
Solkan
Solkan je predmestno naselje v Občini Nova Gorica z okoli 3.200 prebivalci (2020).
Novo!!: Vrtojba in Solkan · Poglej več »
Sredozemsko podnebje
Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.
Novo!!: Vrtojba in Sredozemsko podnebje · Poglej več »
Vinska trta
Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk (Vitaceae (Lindley) ali Ampelidae (Kunth)), ki ima približno 600 vrst.
Novo!!: Vrtojba in Vinska trta · Poglej več »
Vipava (reka)
Vipáva (it. Vipacco) je reka v jugozahodni Sloveniji, levi pritok Soče.
Novo!!: Vrtojba in Vipava (reka) · Poglej več »
Zavzetje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba
Zavzetje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba (MMP Vrtojba) je eno od dejanj slovenske osamosvojitvene vojne.
Novo!!: Vrtojba in Zavzetje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba · Poglej več »
