Kazalo
56 odnosi: Askanijci, Šmalkaldenska vojna, Šmalkaldenska zveza, Braunschweig, Celle, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Dvorec Celle, Evangeličanska Cerkev, Fajda, Ferdinand III. Habsburški, Fevd, Fevdalna posest, Filip Švabski, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Göttingen, Goslar, Grad Dankwarderode, Hameln, Hannover, Henrik IX., bavarski vojvoda, Henrik Lev, Henrik Ponosni, Henrik V. Nemški, Henrik VI. Hohenstaufen, Hildesheim, Hugenoti, Karel IV. Luksemburški, Karel V. Habsburški, Katolištvo, Köln, Laba, Lotar Supplinburški, Luteranstvo, Magnus Saški, Mainz, Napoleonske vojne, Okraj Vojvodstvo Lauenburg, Oton IV. Nemški, Oton Otrok, Plemenska vojvodina Saška, Protestantizem, Reformacija, Rodbina Welf, Spodnja Saška, Staufovci, Sveto rimsko cesarstvo, Turingija, Vestfalski mir, ... Razširi indeks (6 več) »
Askanijci
Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Askanijci
Šmalkaldenska vojna
Šmalkaldenska vojna, vojna cesarja Karla V. ob podpori papeža Pavla III. in saškega vojvode Mavricija proti šmalkaldenski zvezi protestantskih knezov v letih 1546-47.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Šmalkaldenska vojna
Šmalkaldenska zveza
Šmalkaldenska zveza je zveza, ki so jo sklenili protestantski knezi in mesta pod vodstvom saškega volilnega kneza Ivana Stanovitnega in hessenskega deželnega grofa Filipa I. proti cesarju Karlu V. v obrambo protestantske vere.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Šmalkaldenska zveza
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Braunschweig
Celle
Celle je mesto in prestolnica okrožja Celle v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Celle
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Druga svetovna vojna
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Dunajski kongres
Dvorec Celle
Dvorec Celle (nemško Schloss Celle) ali palača Celle v nemškem mestu Celle v Spodnji Saški je bil ena od rezidenc hiše Braunschweig-Lüneburg.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Dvorec Celle
Evangeličanska Cerkev
Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Evangeličanska Cerkev
Fajda
Fajda (iz nem. die Fehde, spopad, sovraštvo) ali privatna vojna je bil srednjeveški pravni institut.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Fajda
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Ferdinand III. Habsburški
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Fevd
Fevdalna posest
Fevdalna posest je posest, ki je bila predmet fevdnega razmerja med seniorjem, ki je posest podelil v fevd, in vazalom, ki je fevd skupaj z zemljiščem prejel, obenem pa je bila predmet fevdalnih odnosov med fevdalci in tlačani Ker je bila v fevdalizmu poljedelstvo najpomembnejša gospodarska dejavnost, zemlja pa najpomembnejše proizvodno sredstvo, je bila fevdalna posest v bistvu zemlja, včasih pa so bile s fevdom povezane tudi prometno-tržne dajatve.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Fevdalna posest
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Filip Švabski
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Friderik I. Barbarossa
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Friderik II. Hohenstaufen
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Göttingen
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Goslar
Grad Dankwarderode
Grad Dankwarderode na Burgplatzu v Braunschweigu je saški nižinski grad.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Grad Dankwarderode
Hameln
Hameln je naselje v Nemčiji, glavno mesto okrožja Hamelin-Pyrmont na Spodnjem Saškem.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Hameln
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Hannover
Henrik IX., bavarski vojvoda
Henrik IX.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Henrik IX., bavarski vojvoda
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Henrik Lev
Henrik Ponosni
Henrik Ponosni, bavarski vojvoda (kot X.), saški vojvoda (kot II.), vojvoda Spoleta, mejni grof Toskane, * okrog 1108, † 20. oktober 1139, Quedlinburg.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Henrik Ponosni
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Henrik V. Nemški
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Henrik VI. Hohenstaufen
Hildesheim
Hildesheim (vzhodopfalško Hilmessen) je mesto v Spodnji Saški v Nemčiji s 103.804 prebivalci.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Hildesheim
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Hugenoti
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Karel IV. Luksemburški
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Karel V. Habsburški
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Katolištvo
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Köln
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Laba
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Lotar Supplinburški
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Luteranstvo
Magnus Saški
Magnus Saški, saški vojvoda, * okrog 1045, † 23. avgust 1106, grad Ertheneburg nad Labo pri Schnakenbeku.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Magnus Saški
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Mainz
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Napoleonske vojne
Okraj Vojvodstvo Lauenburg
Vojvodstvo Lauenburg je najjužnejši okraj dežele Schleswig-Holstein, Nemčija.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Okraj Vojvodstvo Lauenburg
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Oton IV. Nemški
Oton Otrok
Oton, imenovan Otrok, prvi vojvoda v vojvodini Braunschweig-Lüneburg, * 1204, † 9. junij 1252, Lüneburg.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Oton Otrok
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Plemenska vojvodina Saška
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Protestantizem
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Reformacija
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Rodbina Welf
Spodnja Saška
Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Spodnja Saška
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Staufovci
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Sveto rimsko cesarstvo
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Turingija
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Vestfalski mir
Vodni grad
Vodni grad je nižinski grad ali veličasten dom, ki je v celoti obkrožen z jarki napolnjenimi z vodo (angl. moated castle) ali naravnimi vodnimi telesi: kot otoški gradovi na reki ali jezeru.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Vodni grad
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Vojvodina Bavarska
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Volilni knez
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
1235
1235 (MCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in 1235
1806
1806 (MDCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Vojvodina Braunschweig-Lüneburg in 1806