Hitreje kot brskalnik!
27 odnosi: Aleksej I. Komnen, Čerkezija, Černigov, Efez, Grodno, Henrik IV. Nemški, Judje, Jurij Dolgoroki, Kijev, Kijevska Rusija, Kijevsko-Pečerska lavra, Koloman Ogrski, Konstantin IX. Monomah, Kumani, Moskovski kremelj, Mstislav I. Kijevski, Pečenegi, Rurikidi, Svjatopolk II. Kijevski, Trakija, Vladimir, Rusija, Vladimiro-Suzdalska kneževina, Vsevolod I. Kijevski, Zgodovina minulih let, 1053, 1125, 19. maj.
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Novo!!: Vladimir Monomah in Aleksej I. Komnen · Poglej več »
Čerkezija
Karta Čerkezije iz leta 1840 Čerkezija na karti Kavkaza Čerkezija (rusko: Черкесия/Čerkesija, turško: Çerkesya) je pokrajina na zahodnem Kavkazu.
Novo!!: Vladimir Monomah in Čerkezija · Poglej več »
Černigov
Černigov (Черні́гів – Černigiv,, Черни́гов – Černigov,; Czernihów) je mesto in občina na severu Ukrajine, ki služi kot upravno središče Černigovske oblasti in Černigovskega rajona.
Novo!!: Vladimir Monomah in Černigov · Poglej več »
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Novo!!: Vladimir Monomah in Efez · Poglej več »
Grodno
Grodno (belorusko Гродна, Grodna, rusko Гродно, Grodno, poljsko Grodno, litovsko Gardinas, jidiš גראָדנע, Grodne) je mesto v zahodni Belorusiji ob reki Nemen, oddaljeno okoli 300 km od beloruske prestolnice Minsk.
Novo!!: Vladimir Monomah in Grodno · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: Vladimir Monomah in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: Vladimir Monomah in Judje · Poglej več »
Jurij Dolgoroki
Jurij I. Vladimirovič (Jurij Vladimirovič) ali Jurij I. Ruski, bolj znan kot Jurij Dolgoroki (Jurij Dolgoruki), je bil knez iz dinastije Rurikidov, * okoli 1099 † 15. maj 1157.
Novo!!: Vladimir Monomah in Jurij Dolgoroki · Poglej več »
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Novo!!: Vladimir Monomah in Kijev · Poglej več »
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Novo!!: Vladimir Monomah in Kijevska Rusija · Poglej več »
Kijevsko-Pečerska lavra
Kijevsko-Pečerska lavra, znana tudi kot Kijevski samostan v jamah, je zgodovinski pravoslavni samostan, ki je svoje ime dal enem od mestnih okrožij – Pečerski rajon -, kjer stoji v Kijevu.
Novo!!: Vladimir Monomah in Kijevsko-Pečerska lavra · Poglej več »
Koloman Ogrski
Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.
Novo!!: Vladimir Monomah in Koloman Ogrski · Poglej več »
Konstantin IX. Monomah
Konstantin IX.
Novo!!: Vladimir Monomah in Konstantin IX. Monomah · Poglej več »
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Novo!!: Vladimir Monomah in Kumani · Poglej več »
Moskovski kremelj
Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.
Novo!!: Vladimir Monomah in Moskovski kremelj · Poglej več »
Mstislav I. Kijevski
Mstislav I. Vladimirovič Monomah (rusko Мстислав Владимирович Великий, Mstislav Vladimirovič Veliki), znan tudi kot Mstislav Veliki, je bil od leta 1125 do 1132 kijevski veliki knez, * februar 1076, Turov, † 14. april 1132, Kijev.
Novo!!: Vladimir Monomah in Mstislav I. Kijevski · Poglej več »
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Novo!!: Vladimir Monomah in Pečenegi · Poglej več »
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Novo!!: Vladimir Monomah in Rurikidi · Poglej več »
Svjatopolk II. Kijevski
Svjatopolk II.
Novo!!: Vladimir Monomah in Svjatopolk II. Kijevski · Poglej več »
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Vladimir Monomah in Trakija · Poglej več »
Vladimir, Rusija
Vladimir je mesto v Rusiji in glavno mesto Vladimirske oblasti.
Novo!!: Vladimir Monomah in Vladimir, Rusija · Poglej več »
Vladimiro-Suzdalska kneževina
Vladimiro-Suzdalska kneževina (1157 - 1329) (Vladimiro-Suzdal'skoje knjažestvo) je bila ena izmed kneževin, ki so v 12. stoletju nasledile Kijevsko Rusijo.
Novo!!: Vladimir Monomah in Vladimiro-Suzdalska kneževina · Poglej več »
Vsevolod I. Kijevski
Vsevolod Jaroslavič ali Vsevolod I. Kijevski (rusko: Всеволод I Ярославич), kijevski veliki knez, * 1030, 13. april 1093.
Novo!!: Vladimir Monomah in Vsevolod I. Kijevski · Poglej več »
Zgodovina minulih let
''Zgodovina minulih let'' v Radzivilovem letopisu Zgodovina minulih let (slovensko tudi: Pripoved o minulih letih; starovzhodnoslovansko Povѣstь vremяnьnыhъ lѣtъ) je najstarejši ruski letopis, ki je nastal na koncu 11.
Novo!!: Vladimir Monomah in Zgodovina minulih let · Poglej več »
1053
1053 (MLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Vladimir Monomah in 1053 · Poglej več »
1125
1125 (MCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Vladimir Monomah in 1125 · Poglej več »
19. maj
19.
Novo!!: Vladimir Monomah in 19. maj · Poglej več »
Preusmerja sem:
Vladimir II. Kijevski, Vladimir II. Monomah.
