Kazalo
29 odnosi: Anatolija, Balkan, Berziti, Bizantinsko cesarstvo, Dalmacija, De administrando imperio, Einhard, Grščina, Jadransko morje, Karel Veliki, Konstantin V. Kopronim, Konstantin VII. Porfirogenet, Letopisi Frankovskega kraljestva, Ljudevit Posavski, Neznani knez, Peloponez, Presijan, Prosigoj, Prvo bolgarsko cesarstvo, Radoslav, Severna Makedonija, Sisek, Srbščina, Telerig, Travunija, Tuzla, Vardar, Vlastimir (srbski knez), Zahumje.
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Višeslav in Anatolija
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Višeslav in Balkan
Berziti
Berziti ali Verziti (grško, Verzítes, makedonsko Берзити, Berziti) so bili južnoslovansko pleme na ozemlju regije Makedonije.
Poglej Višeslav in Berziti
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Višeslav in Bizantinsko cesarstvo
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Višeslav in Dalmacija
De administrando imperio
De administrando imperio (O upravljanju cesarstva) je latinski naslov spisa Πρὸς τὸν ἴδιον υἱὸν Ρωμανόν (Mojemu sinu Romanu), ki je napisan v grščini in je nastal v 10.
Poglej Višeslav in De administrando imperio
Einhard
Einhard Einhard (latinsko Einhardus) je bil frankovski učenjak in dvorjan, * okoli 775, † 14. marec 840, Seligenstadt.
Poglej Višeslav in Einhard
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Višeslav in Grščina
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Višeslav in Jadransko morje
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Višeslav in Karel Veliki
Konstantin V. Kopronim
Konstantin V. Kopronim (grško: Κωνσταντίνος Ε΄ Κοπρώνυμος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 741 do 775, * 718, † 14. september 775.
Poglej Višeslav in Konstantin V. Kopronim
Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantin VII.
Poglej Višeslav in Konstantin VII. Porfirogenet
Letopisi Frankovskega kraljestva
Letopisi Frankovskega kraljestva, imenovani tudi Veliki lorški letopisi so niz letopisov, napisanih v latinščini v karolinški Franciji.
Poglej Višeslav in Letopisi Frankovskega kraljestva
Ljudevit Posavski
Ljudevit Posavski, knez v Spodnji Panoniji in vojskovodja, * ?, † 823.
Poglej Višeslav in Ljudevit Posavski
Neznani knez
Neznani knez (srbsko непознати архонт/кнез, nepoznati arhont/knez), neimenovani srbski arhont (неименовани српски архонт, neimenovani srpski arhont) ali enostavno arhont Srb (архонт Србин, arhont Srbin) je bil srbski knez, ki je po zapisih bizantinskega cesarja Konstantina VII.
Poglej Višeslav in Neznani knez
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Višeslav in Peloponez
Presijan
Presijan (bolgarsko Пресиян, Персиян ali Пресиан, Presijan, Persijan ali Presian) je bil bolgarski kan, ki je vladal od leta 836 do 852 med intenzivnim širjenjem Prvega bolgarskega cesarstva v Makedonijo, * ni znano, † 852.
Poglej Višeslav in Presijan
Prosigoj
Prosigoj (srbsko Просигој, Prosigoj, grško, Prosegoës ali Prosegoïs) je bil srbski knez, ki je vladal malo pred letom 830, * druga polovica 8.
Poglej Višeslav in Prosigoj
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Višeslav in Prvo bolgarsko cesarstvo
Radoslav
Radoslav je moško osebno ime.
Poglej Višeslav in Radoslav
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Višeslav in Severna Makedonija
Sisek
Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.
Poglej Višeslav in Sisek
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Višeslav in Srbščina
Telerig
Telerig (bolgarsko: Княз Телериг), bolgarski kan od leta 768 do 777, * 706, Prvo bolgarsko cesarstvo, † 777, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Višeslav in Telerig
Travunija
Travunija (srbsko Травунија/Travunija, starogrško, Terbounía, sodobna izgovarjava Tervounía, latinsko Tribunia) je bila srednjeveška kneževina in del srednjeveške Srbije (850–1371).
Poglej Višeslav in Travunija
Tuzla
Tuzla je z okoli 75.000 prebivalci tretje največje mesto v Bosni in Hercegovini in sedež istoimenske občine in Tuzelskega kantona ter Univerze v Tuzli.
Poglej Višeslav in Tuzla
Vardar
Vardar ali Aksios je najdaljša reka v Severni Makedoniji in druga najdaljša reka v Grčiji, ki se izliva v Egejsko morje pri Solunu.
Poglej Višeslav in Vardar
Vlastimir (srbski knez)
Vlastimir (srbsko Властимир, Vlastimir, grško, Vlastímiros) je bil srbski knez (veliki župan), ki je vladal približno od leta 830 do 851, * pred 805, † okrog 851.
Poglej Višeslav in Vlastimir (srbski knez)
Zahumje
Zahumje (''Zachlumia'') z okolico na vrhuncu svoje moči Zahumje ali Zahumlje (srbsko: Zahumlje), kasneje Hum, je srednjeveško samostojno ozemlje (sklavinija, kneževina) ob Jadranskem morju med Neretvo in Dubrovnikom, vključno s polotokom Pelješcem.
Poglej Višeslav in Zahumje