Kazalo
24 odnosi: Beljakovina, Celična membrana, Celica, Dednina, Ebola, Endoplazemski retikulum, Filovirusi, Fosfolipidna dvojna plast, Golgijev aparat, Gostitelj, Herpesvirusi, HIV, Imunski sistem, Kapsida, Lipid, Pandemija, Protitelo, Retrovirusi, Ribosom, Taksonomija, Togavirusi, Virus hepatitisa D, Virusi, Zrnati endoplazemski retikulum.
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Virusna ovojnica in Beljakovina
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Virusna ovojnica in Celična membrana
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Virusna ovojnica in Celica
Dednina
Dednína, dédina ali genóm je celota dednih informacij nekega organizma, ki obstaja v obliki DNK oziroma pri nekaterih virusih v obliki RNK.
Poglej Virusna ovojnica in Dednina
Ebola
Ébola je bolezen pri človeku, ki jo povzroča ebolavirus.
Poglej Virusna ovojnica in Ebola
Endoplazemski retikulum
transmisijskim elektronskim mikroskopom. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so mitohondriji. Endoplazemski retikulum (ER) (tudi endoplazmatski ~, a je primernejša prva oblika) je celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah.
Poglej Virusna ovojnica in Endoplazemski retikulum
Filovirusi
Filovirusi ali filoviridae so družina virusov z enoverižnim RNK in virusno ovojnico, različnih, pogosto nitastih oblik.
Poglej Virusna ovojnica in Filovirusi
Fosfolipidna dvojna plast
Fosfolipidna dvojna plast Fosfolipídna dvójna plást (tudi fosfolipídni dvósloj, lipidna dvojna plast ali lipidni dvósloj) je urejena dvojna plast amfifilnih molekul (polarnih lipidov), ki so s svojimi hidrofilnimi deli obrnjene proti vodni raztopini, s hidrofobnimi deli pa druga proti drugi.
Poglej Virusna ovojnica in Fosfolipidna dvojna plast
Golgijev aparat
presevnim elektronskim mikroskopom (TEM). Golgijev aparat (kratica GA) je membranski organel v celici.
Poglej Virusna ovojnica in Golgijev aparat
Gostitelj
Gostitelj je lahko.
Poglej Virusna ovojnica in Gostitelj
Herpesvirusi
Herpesvirusi (znanstveno ime Herpesviridae) so velika družina virusov.
Poglej Virusna ovojnica in Herpesvirusi
HIV
HIV (humani imunodeficientni virus) ali virus humane imunske pomanjkljivosti je povzročitelj aidsa.
Poglej Virusna ovojnica in HIV
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Virusna ovojnica in Imunski sistem
Kapsida
Ikozaedrična kapsida adenovirusa Trirazsežni model vijačne kapside Kapsída je beljakovinski plašč virusov, ki obdaja virusni genom in je sestavljen iz kapsomer, urejenih v poliedre ali vijačnico.
Poglej Virusna ovojnica in Kapsida
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Virusna ovojnica in Lipid
Pandemija
Pandemija je epidemija nalezljive bolezni, ki zajame človeško populacijo na velikem geografskem območju, npr.
Poglej Virusna ovojnica in Pandemija
Protitelo
Shema osnovne zgradbe molekule imunoglobulina.1: FaB (''fragment, antigen binding'') - regija za vezavo antigena2: Fc (''fragment, crystallizable'') - regija za vezavo na druge elemente imunskega sistema3: Težka veriga4: Lahka veriga5: Mesto vezave antigena6: Tečaj Protitelo je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu.
Poglej Virusna ovojnica in Protitelo
Retrovirusi
Retrovirusi so kroglasti virusi s premerom od 80 do 100 nm, imajo ovojnico z 8 nm velikimi peplomeri, notranjo vijačno nukleokapsido obdaja ikozaedrična kapsida.
Poglej Virusna ovojnica in Retrovirusi
Ribosom
Ribosom je velik in zapleten molekularni ustroj, ki ga najdemo v vseh živih celicah in ki katalizira in regulira tvorbo proteinov.
Poglej Virusna ovojnica in Ribosom
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Virusna ovojnica in Taksonomija
Togavirusi
Togavirusi (Togaviridae) so družina srednje velikih ikozaedričnih virusov z enoverižno RNK in ovojnico, z rodovoma alfavirusi in rubivirusi, v katera se uvršča skupno 32 vrst.
Poglej Virusna ovojnica in Togavirusi
Virus hepatitisa D
Virus hepatitisa D (krajš. HDV ali VHD), tudi virus hepatitisa delta ali agens delta, je satelitski virus z enoverižno, negativno usmerjeno krožno RNK, ki jo obdaja kapsida HBsAg.
Poglej Virusna ovojnica in Virus hepatitisa D
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Virusna ovojnica in Virusi
Zrnati endoplazemski retikulum
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) '''zrnati endoplazemski retikulum''' (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Zrnati endoplazemski retikulum, tudi granularni endoplazemski retikulum (GER) ali ergastoplazma, je del endoplazemskega retikuluma, ki ima na svoji površini vezane ribosome in je mesto sinteze membranskih in sekrecijskih beljakovin.
Poglej Virusna ovojnica in Zrnati endoplazemski retikulum
Prav tako znan kot Virusni plašč.