Hitreje kot brskalnik!
56 odnosi: Alojz Svete, Anton Podbevšek, Šentjernej, Barbara Lapajne, Bernarda Oman, Berta Bojetu, Božidar Jakac, Bogo Komelj, Bojan Štih, Bojan Emeršič, Boris Juh, Boris Kralj (igralec), Branko Šturbej, Dare Valič, Dolenjski list, Dušan Jovanović, Ekspresionizem, Evropa, Filip Robar Dorin, Gojmir Lešnjak, Hollywood, Jože Cvelbar, Josip Vidmar, Jure Pervanje, Kristijan Muck, Ljubljana, Ludvik Bagari, Marij Kogoj, Marjan Mušič, Milada Kalezić, Milan Štefe, Miloš Battelino, Miran Jarc, Miranda Caharija, Novo mesto, Novomeška pomlad, Peter Zobec, Prešernova nagrada, Primož Ekart, Prva svetovna vojna, Renato Jenček, Rihard Jakopič, Simbolizem (književnost), Slavko Avsenik mlajši, Slavko Grum, Slovenija, Socialistična republika Slovenija, Stane Leban, Stop (revija), Tomaž Gubenšek, ..., Tribuna (časopis), Vesna Jevnikar, Viba film, Vlado Novak (igralec), Zvonka Makuc, 1990. Razširi indeks (6 več) »
Alojz Svete
Alojz Svete, slovenski dramski igralec, * 7. junij 1963, Ljubljana.
Novo!!: Veter v mreži in Alojz Svete · Poglej več »
Anton Podbevšek
Anton Podbevšek, slovenski pesnik in esejist, * 13. junij 1898, Grm pri Novem mestu, † 14. november 1981, Ljubljana.
Novo!!: Veter v mreži in Anton Podbevšek · Poglej več »
Šentjernej
Šentjernej je gručasto naselje, središče istoimenske občine v jugovzhodni Sloveniji, ki stoji ob glavni cesti med Novim mestom in Kostanjevico na Krki na zahodnem delu Krške kotline.
Novo!!: Veter v mreži in Šentjernej · Poglej več »
Barbara Lapajne
Barbara Lapajne Predin, slovenska gledališka, televizijska in filmska igralka, * 19. junij 1964.
Novo!!: Veter v mreži in Barbara Lapajne · Poglej več »
Bernarda Oman
Bernarda Oman, slovenska igralka, * 11. oktober 1959, Novo mesto.
Novo!!: Veter v mreži in Bernarda Oman · Poglej več »
Berta Bojetu
Berta Bojetu, tudi Berta Bojetu Boeta, slovenska pesnica, pisateljica in igralka, * 8. februar 1946, Maribor, † 16. marec 1997, Ljubljana.
Novo!!: Veter v mreži in Berta Bojetu · Poglej več »
Božidar Jakac
Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik, * 16. julij 1899, Novo mesto, † 20. november 1989, Ljubljana.
Novo!!: Veter v mreži in Božidar Jakac · Poglej več »
Bogo Komelj
Bogo Komelj, slovenski bibliotekar, * 25. maj 1915, Novo mesto, † 18. september 1981, Novo mesto.
Novo!!: Veter v mreži in Bogo Komelj · Poglej več »
Bojan Štih
Bojan Štih, slovenski kritik, esejist, gledališčnik in urednik, * 18. februar 1923, Ljubljana, † 14. oktober 1986, Ljubljana Vodil je pomembne slovenske filmske studie in gledališča.
Novo!!: Veter v mreži in Bojan Štih · Poglej več »
Bojan Emeršič
Bojan Emeršič, slovenski igralec in komik, * 22. julij 1963, Maribor.
Novo!!: Veter v mreži in Bojan Emeršič · Poglej več »
Boris Juh
Boris Juh slovenski gledališki, filmski igralec, * 18.
Novo!!: Veter v mreži in Boris Juh · Poglej več »
Boris Kralj (igralec)
Boris Kralj, slovenski gledališki in filmski igralec in pesnik, * 19. maj 1929, Cerknica, † 16. junij 1995, Ljubljana.
Novo!!: Veter v mreži in Boris Kralj (igralec) · Poglej več »
Branko Šturbej
Branko Šturbej, slovenski gledališki igralec, 7. marec 1961, Maribor Je redni profesor in predstojnik katedre za dramsko igro na AGRFT.
Novo!!: Veter v mreži in Branko Šturbej · Poglej več »
Dare Valič
Dare Valič, slovenski gledališki in filmski igralec, * 20. marec 1941, Banja Luka, Bosna in Hercegovina, † julij 2023.
Novo!!: Veter v mreži in Dare Valič · Poglej več »
Dolenjski list
Dolenjski list je tedenski informativni regionalni časopis za bralce na Dolenjskem, Posavskem, v Beli krajini in kočevsko-ribniškemu območju.
Novo!!: Veter v mreži in Dolenjski list · Poglej več »
Dušan Jovanović
Dušan Jovanović, slovenski dramatik, režiser, esejist, *1. oktober 1939, Beograd, † 31. december 2020, Ljubljana.
Novo!!: Veter v mreži in Dušan Jovanović · Poglej več »
Ekspresionizem
Ekspresionizem je modernistično gibanje, sprva v poeziji in slikarstvu, ki izvira iz severne Evrope okoli začetka 20.
Novo!!: Veter v mreži in Ekspresionizem · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Veter v mreži in Evropa · Poglej več »
Filip Robar Dorin
Filip Robar Dorin ok. leta 1985Filip Robar Dorin, slovenski režiser in scenarist, * 8. september 1940, Bor, Srbija, † 20. november 2023.
Novo!!: Veter v mreži in Filip Robar Dorin · Poglej več »
Gojmir Lešnjak
Gojmir Lešnjak (vzdevek Gojc), slovenski filmski, gledališki, televizijski igralec, režiser, pevec, avtor glasbe, * 22. februar 1959, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Veter v mreži in Gojmir Lešnjak · Poglej več »
Hollywood
Znameniti napis ''Hollywood'' na hribu Mount Lee, ki se dviga nad naseljem Hollywood je mestna četrt Los Angelesa v ameriški zvezni državi Kaliforniji, ki leži severozahodno od mestnega središča.
Novo!!: Veter v mreži in Hollywood · Poglej več »
Jože Cvelbar
Jože Cvelbar, slovenski pesnik in slikar, * 8. februar 1895, Dolnja Prekopa, † 11. julij 1916, Monte Cucca, Italija.
Novo!!: Veter v mreži in Jože Cvelbar · Poglej več »
Josip Vidmar
Josip Vidmar, slovenski literarni in gledališki kritik, dramaturg, prevajalec, esejist in politik, * 14. oktober 1895, Ljubljana, † 11. april 1992, Ljubljana.
Novo!!: Veter v mreži in Josip Vidmar · Poglej več »
Jure Pervanje
Jure Pervanje, slovenski filmski režiser in direktor fotografije, * 23. junij 1940, Milano, Italija.
Novo!!: Veter v mreži in Jure Pervanje · Poglej več »
Kristijan Muck
Kristijan Muck, slovenski gledališki in filmski igralec, pesnik, esejist, slikar, dramatik, režiser, pedagog, * 23. februar 1941, Ljubljana.
Novo!!: Veter v mreži in Kristijan Muck · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Veter v mreži in Ljubljana · Poglej več »
Ludvik Bagari
Ludvik Bagari, slovenski gledališki in filmski igralec ter pisatelj, * 5. september 1965, Murska Sobota.
Novo!!: Veter v mreži in Ludvik Bagari · Poglej več »
Marij Kogoj
Marij (Julij) Kogoj, slovenski skladatelj, * 20. september 1892, Trst, † 27. februar 1956, Bokalce, Ljubljana.
Novo!!: Veter v mreži in Marij Kogoj · Poglej več »
Marjan Mušič
Marjan Mušič, slovenski arhitekt, predavatelj in akademik, * 16. november 1904, † 6. januar 1984.
Novo!!: Veter v mreži in Marjan Mušič · Poglej več »
Milada Kalezić
Milada Kalezić, slovenska gledališka in filmska igralka črnogorskega rodu, * 1954, Rova, Črna gora.
Novo!!: Veter v mreži in Milada Kalezić · Poglej več »
Milan Štefe
Milan Štefe, slovenski umetnik, * 26. maj 1960, Kranj, † 25. avgust 2019, Ljubljana Do študija je živel na Mlaki pri Kranju.
Novo!!: Veter v mreži in Milan Štefe · Poglej več »
Miloš Battelino
Miloš Battelino, slovenski gledališki in filmski igralec, * 23. junij 1953, Ljubljana, † 18. december 2023.
Novo!!: Veter v mreži in Miloš Battelino · Poglej več »
Miran Jarc
Miran Jarc, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec * 5. julij 1900, Črnomelj, † 24. avgust 1942, Pugled pri Starem Logu.
Novo!!: Veter v mreži in Miran Jarc · Poglej več »
Miranda Caharija
Miranda Caharija, slovenska gledališka in filmska igralka, * 21. oktober 1942, Križ, Italija.
Novo!!: Veter v mreži in Miranda Caharija · Poglej več »
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Novo!!: Veter v mreži in Novo mesto · Poglej več »
Novomeška pomlad
Ob odprtju 1. umetniške razstave v Novem mestu. Od leve proti desni sedijo: Fran Ančik, Miran Jarc, Anton Podbevšek, Rihard Jakopič, Božidar Jakac, Zdenko Skalicky, Marjan Mušič, Ferdo Avsec. V drugi vrsti stojijo: Emil Stefanovič, Jože Žabkar, Leon Štukelj, Emil Pureber, Slavko Šepic, Stanko Šproc, Fran Herman, Viktor Schweiger, Karel Pleiweis, Ljubo Stefanovič, Ermin Teply, Slavko Kvas. V tretji vrsti stojijo: Marijan Polenšek, Stanko Schweiger, Karel Barborič. Fotografijo hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Prizorišče 1. umetniške razstave v Novem mestu je bil nekdanji Hotel Kandija oz. Hotel pri Windischerju. Razglednico iz šestdesetih let prejšnjega stoletja hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Miran Jarc je bil aktiven soustvarjalec kulturnega gibanja novomeška pomlad. Takrat dvajsetletnega Jarca je Rihard Jakopič v pismu Antonu Podbevšku takole označil, ko je obujal spomine na 26. september 1920: ''»Ob splošni tihoti se prikaže mistična postava Mirana Jarca. Pobožno kakor romar, ki se poda na božjo pot, je stopil na oder in s skrivnostnim glasom je bral odlomke iz svojega Skrivnostnega romarja. Ko je končal, je sledilo prisrčno priznanje besedam odhajajočega mladega, upa polnega pisatelja.«'' (Mušič, 1974, str. 94) Narodni dom v Novem mestu je bil prizorišče literarnega večera, na katerem sta nastopila Miran Jarc in Anton Podbevšek. Razglednico hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Novomeška pomlad je naziv za kulturno-umetniško manifestacijo iz leta 1920, katere glavni pobudniki so bili znani mladi slovenski umetniki, med katerimi so najbolj znani pesnika Anton Podbevšek in Miran Jarc ter slikar Božidar Jakac, ki je k umetniškemu ustvarjanju pritegnil še umetnike mlajše generacije - Ivana Čarga, Zdenka Skalickyja in Marjana Mušiča.
Novo!!: Veter v mreži in Novomeška pomlad · Poglej več »
Peter Zobec
Peter Anton Zobec, slovenski filmski delavec, pomočnik režije, scenarist, organizator in režiser masovnih prizorov, * 24. december 1932, Ljubljana, † 2012, Ljubljana Sodeloval je pri mnogih slovenskih in jugoslovanskih filmih ter pri neštetih koprodukcijah.
Novo!!: Veter v mreži in Peter Zobec · Poglej več »
Prešernova nagrada
Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Novo!!: Veter v mreži in Prešernova nagrada · Poglej več »
Primož Ekart
Primož Ekart, slovenski igralec in režiser, * 1963, Maribor.
Novo!!: Veter v mreži in Primož Ekart · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Veter v mreži in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Renato Jenček
Renato Jenček, slovenski gledališki in filmski igralec, * 4. september 1963, Kranj.
Novo!!: Veter v mreži in Renato Jenček · Poglej več »
Rihard Jakopič
Rihard Jakopič, slovenski slikar, * 12. april 1869, Ljubljana, † 21. april 1943, Ljubljana.
Novo!!: Veter v mreži in Rihard Jakopič · Poglej več »
Simbolizem (književnost)
Simbolizem je umetnostna smer ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, ki izraža duhovno dojemanje sveta zlasti s simboli kot izraz zavračanja pozitivizma in naturalizma.
Novo!!: Veter v mreži in Simbolizem (književnost) · Poglej več »
Slavko Avsenik mlajši
Slavko Avsenik mlajši, slovenski skladatelj, pianist, producent in urednik, * 9. april 1958, Ljubljana.
Novo!!: Veter v mreži in Slavko Avsenik mlajši · Poglej več »
Slavko Grum
Slavko Grum, slovenski dramatik in pisatelj, * 2. avgust 1901, Šmartno pri Litiji, † 3. avgust 1949, Zagorje ob Savi.
Novo!!: Veter v mreži in Slavko Grum · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Veter v mreži in Slovenija · Poglej več »
Socialistična republika Slovenija
Socialistična republika Slovenija je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Novo!!: Veter v mreži in Socialistična republika Slovenija · Poglej več »
Stane Leban
Leban v drami ''Tast po sili'' leta 1968, Goriško gledališče Stane Leban, slovenski gledališki igralec in režiser, * 29. december 1934, Stanovišče, † 12. junij 2013, Nova Gorica.
Novo!!: Veter v mreži in Stane Leban · Poglej več »
Stop (revija)
Stop je bila tedenska slovenska revija, ki je izhajala vsako sredo, med letoma 1968 in 2019.
Novo!!: Veter v mreži in Stop (revija) · Poglej več »
Tomaž Gubenšek
Tomaž Gubenšek, slovenski gledališki igralec, jezikoslovec in univerzitetni profesor, * 8. maj 1965, Celje.
Novo!!: Veter v mreži in Tomaž Gubenšek · Poglej več »
Tribuna (časopis)
Tribuna je študentski časopis, ki s krajšimi in daljšimi presledki izhaja od leta 1951 in je večino svojega obstoja predstavljal glas kritičnosti in upora.
Novo!!: Veter v mreži in Tribuna (časopis) · Poglej več »
Vesna Jevnikar
Vesna Jevnikar, slovenska gledališka in filmska igralka, * 22. januar 1964, Ljubljana.
Novo!!: Veter v mreži in Vesna Jevnikar · Poglej več »
Viba film
Viba film je javni zavod, ki deluje kot slovenska nacionalna tehnična filmska baza.
Novo!!: Veter v mreži in Viba film · Poglej več »
Vlado Novak (igralec)
Vlado Novak, slovenski gledališki in filmski igralec, * 9. april 1952, Maribor.
Novo!!: Veter v mreži in Vlado Novak (igralec) · Poglej več »
Zvonka Makuc
Zvonka Makuc, slovenska kostumografinja, * 19. januar 1948, Ljubljana.
Novo!!: Veter v mreži in Zvonka Makuc · Poglej več »
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Veter v mreži in 1990 · Poglej več »
