Kazalo
58 odnosi: Albert Medved, Baltsko morje, Bernard iz Clairvauxa, Boleslav III. Poljski, Brandenburg, Bremen, Burgward, Danci, Danska, Divina dispensatione, Druga križarska vojna, Frankfurt ob Majni, Friderik I. Barbarossa, Gniezno, Grofija Edesa, Halberstadt, Henrik I. Nemški, Henrik Lev, Jutlandija, Knut V. Danski, Križar, Krona kraljevine Poljske, Laba, Lübeck, Limes Saxoniae, Lužiški Srbi, Magdeburg, Mainz, Münster, Nemčija, Nemščina, Niklot, Obodriti, Olomuc, Oton I. Veliki, Otoni, Papež Evgen III., Poganstvo, Polabski Slovani, Poljska, Pomorjansko, Pribislav Vagrski, Ratibor I. Pomorjanski, Rügen, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Rimskokatoliška cerkev, Sasi, Severne križarske vojne, Sirija, Srednja Evropa, ... Razširi indeks (8 več) »
Albert Medved
Žig Alberta Medveda z napisom ''Adelbertus D(e)i gr(ati)a marchio (in Brandenborch)''. Albert Medved ali Albert I. Brandenburški, mejni grof v Brandenburgu, * okrog 1100, najbrž Bernburg ob Saali, † 18. november 1170.
Poglej Vendski križarski pohod in Albert Medved
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Vendski križarski pohod in Baltsko morje
Bernard iz Clairvauxa
Bernard iz Clairvauxa, krščanski mistik, menih in opat, ustanovitelj cistercijanov, cerkveni učitelj, cerkveni pisatelj in svetnik, * 1090, Fontaine-lès-Dijon, danes Francija, † 20. avgust 1153, opatija Clairvaux, danes Francija iza in neža.
Poglej Vendski križarski pohod in Bernard iz Clairvauxa
Boleslav III. Poljski
Spomenik Boleslavu III. v Płocku. Boleslav III.
Poglej Vendski križarski pohod in Boleslav III. Poljski
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).
Poglej Vendski križarski pohod in Brandenburg
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Vendski križarski pohod in Bremen
Burgward
Burgward ali kostel je bila oblika naselij na severovzhodnih obrobjih Nemškega kraljestva sredi 10.
Poglej Vendski križarski pohod in Burgward
Danci
Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.
Poglej Vendski križarski pohod in Danci
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Vendski križarski pohod in Danska
Divina dispensatione
Papež Evgen III. Divina dispensatione (slovensko Božansko naročilo ali Po božanskem naročilu) je naslov dveh papeških bul, ki ju je izdal papež Evgen III. Prvo je izdal 5.
Poglej Vendski križarski pohod in Divina dispensatione
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Vendski križarski pohod in Druga križarska vojna
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Vendski križarski pohod in Frankfurt ob Majni
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Vendski križarski pohod in Friderik I. Barbarossa
Gniezno
Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.
Poglej Vendski križarski pohod in Gniezno
Grofija Edesa
Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.
Poglej Vendski križarski pohod in Grofija Edesa
Halberstadt
Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.
Poglej Vendski križarski pohod in Halberstadt
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Vendski križarski pohod in Henrik I. Nemški
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Vendski križarski pohod in Henrik Lev
Jutlandija
Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.
Poglej Vendski križarski pohod in Jutlandija
Knut V. Danski
Knut V. Magnussen (dansko Knud V Magnussen) je bil od leta 1146 do 1157 kralj Danske kot sovladar s Svenom III. in Valdemarjem I., * okoli 1129, † 9. avgust 1157.
Poglej Vendski križarski pohod in Knut V. Danski
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Vendski križarski pohod in Križar
Krona kraljevine Poljske
Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.
Poglej Vendski križarski pohod in Krona kraljevine Poljske
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Vendski križarski pohod in Laba
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Vendski križarski pohod in Lübeck
Limes Saxoniae
''Limes Saxoniae'' Limes Saxoniae (slovensko Meja Saške), znana tudi kot Limes Saxonicus ali Sachsenwall (Saški okop), je bila neutrjena meja med Sasi in slovanskimi Obodriti, vzpostavljena okoli leta 810 v današnjem Schleswig-Holsteinu.
Poglej Vendski križarski pohod in Limes Saxoniae
Lužiški Srbi
Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi) so zahodnoslovanska etnična skupina v Lužici, nemški pokrajini ob meji s Poljsko.
Poglej Vendski križarski pohod in Lužiški Srbi
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Vendski križarski pohod in Magdeburg
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Vendski križarski pohod in Mainz
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.
Poglej Vendski križarski pohod in Münster
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Vendski križarski pohod in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Vendski križarski pohod in Nemščina
Niklot
Niklot je bil zadnji poganski knez slovanskih Obodritov, * okoli 1090, † avgust 1160.
Poglej Vendski križarski pohod in Niklot
Obodriti
Niklot (1090 – 1160), poglavar odobritske konfederacije Obotriti (Abodriten, Obodryci; tudi Obodriti, Abotriti, oz. Abodriti) je naziv za konfederacijo srednjeveških zahodnoslovanskih plemen, ki so se nahajala na področju današnjega Mecklenburga in Holsteina v severni Nemčiji.
Poglej Vendski križarski pohod in Obodriti
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Vendski križarski pohod in Olomuc
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Vendski križarski pohod in Oton I. Veliki
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Vendski križarski pohod in Otoni
Papež Evgen III.
Papež Evgen III. (rojen kot Bernardus (Bernardo) Paganelli), papež katoliške Cerkve, * okrog 1080, Pisa (Republika Pisa, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. julij 1153 (Tivoli (Papeška država; Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Vendski križarski pohod in Papež Evgen III.
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Vendski križarski pohod in Poganstvo
Polabski Slovani
William R. Shepherd: Zemljevid zahodne srednje Evrope od leta 919 do 1125 Polabski Slovani (spodnjelužiško Połobske słowjany, poljsko Słowianie połabscy, češko Polabští slované, nemško Elbslawen), znani tudi kot Vendi, so bili zahodnoslovanska lehitska plemena, naseljena v spodnjem porečju Labe v sedanji vzhodni Nemčiji.
Poglej Vendski križarski pohod in Polabski Slovani
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Vendski križarski pohod in Poljska
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Poglej Vendski križarski pohod in Pomorjansko
Pribislav Vagrski
Ozemlje Vagrov okoli leta 1000 Pribislav Vagrski je bil obodritski plemič, ki je vladal v Vagriji kot regulus (nižji kralj), * ni znano, † po 1156.
Poglej Vendski križarski pohod in Pribislav Vagrski
Ratibor I. Pomorjanski
Ratibor I. in Pribislava; detajl iz družinskega drevesa Greifenov Corneliusa Krommenyja, 1598 Ratibor ali Racibor iz pomorjanske hiše Greifenov je bil vojvoda Pomorjanskega in s poroko s Pribislavo začetnik Ratiboridov, stranske veje Greifenov, * okoli 1124, † 1156.
Poglej Vendski križarski pohod in Ratibor I. Pomorjanski
Rügen
Satelitski posnetek V Narodnem parku Jasmund Rügen (lat. Rugia) je največji otok v Nemčiji.
Poglej Vendski križarski pohod in Rügen
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Vendski križarski pohod in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Vendski križarski pohod in Rimskokatoliška cerkev
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Vendski križarski pohod in Sasi
Severne križarske vojne
Severne ali baltske križarske vojne so bile krščanske vojaške akcije kolonizacije in pokristjanjevanja, ki so jih izvajali katoliški vojaški redovi in kraljestva, predvsem proti poganskim baltskim, finskim in zahodnoslovanskim ljudstvom okoli južnih in vzhodnih obal Baltskega morja ter v manjši meri tudi proti pravoslavnim krščanskim Vzhodnim Slovanom.
Poglej Vendski križarski pohod in Severne križarske vojne
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Vendski križarski pohod in Sirija
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Vendski križarski pohod in Srednja Evropa
Sven III. Danski
Sven III. (dansko Svend Grathe ali Svend 3.) je bil od leta 1146 do svoje smrti kralj Danske, * okoli 1125, † 23. oktober 1157, Grate Hede, Danska.
Poglej Vendski križarski pohod in Sven III. Danski
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Vendski križarski pohod in Sveta dežela
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Vendski križarski pohod in Sveto rimsko cesarstvo
Szczecin
150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.
Poglej Vendski križarski pohod in Szczecin
Vagri
Vagrija Vagri, Vagiri ali Vagrijani (nemško Wagrier) so bili pleme Polabskih Slovanov, od 9.
Poglej Vendski križarski pohod in Vagri
Vagrija
Zgodovinski zemljevid Vagrije (okoli 1682→–1688) Vagrija (nemško Wagrien, Waierland ali Wagerland) je severovzhodni del Holsteina v nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein.
Poglej Vendski križarski pohod in Vagrija
Zelandija
za nizozemsko pokrajino glej Zelandija, Nizozemska Zelandija (Sjælland) s 7031 km² je največji in najbolj poseljen otok v ožji Danski (torej brez Grenlandije in otoka Disko, ki sta večja).
Poglej Vendski križarski pohod in Zelandija
1147
1147 (MCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Vendski križarski pohod in 1147
Prav tako znan kot Vendska križarska vojna.