Kazalo
14 odnosi: Armenija, Žuželke, Členonožci, Carl Linnaeus, Gmajniška vozlasta mravlja, Gosenica, Kavkaz, Materina dušica, Metulji, Modrini, Rdeči seznam IUCN, Sibirija, Svetovna zveza za varstvo narave, Znanstvena klasifikacija živih bitij.
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Veliki mravljiščar in Armenija
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Veliki mravljiščar in Žuželke
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Veliki mravljiščar in Členonožci
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Veliki mravljiščar in Carl Linnaeus
Gmajniška vozlasta mravlja
Gmajniška vozlasta mravlja (znanstveno ime Myrmica scabrinodis) je evro-sibirska vrsta mravelj, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Veliki mravljiščar in Gmajniška vozlasta mravlja
Gosenica
Gosenica metulja vrste ''Apina callisto'' Gosenice so ličinke metuljev.
Poglej Veliki mravljiščar in Gosenica
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Veliki mravljiščar in Kavkaz
Materina dušica
Materina dušica (znanstveno ime Thymus - skupno ime za mnoge, pri nas samorasle oblike materine dušice) je rod trajnih zdravilnih polgrmičkov, ki zrastejo do približno 50 cm visoko. Izvira iz Sredozemlja. Uvršča se v družino ustnatic. V botaniki je označena kot polgrm, zraste namreč od 10 do 50 cm visoko.
Poglej Veliki mravljiščar in Materina dušica
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Veliki mravljiščar in Metulji
Modrini
Modrini (znanstveno ime Lycaenidae) so velika družina dnevnih metuljev, v katero uvrščamo približno 4500 opisanih vrst (po eni različici taksonomije pa prek 6000), s čimer so za pisančki druga največja družina.
Poglej Veliki mravljiščar in Modrini
Rdeči seznam IUCN
Rdeči seznam IUCN (angleško IUCN Red list) obsega niz publikacij Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (angleško International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources, kratica: IUCN), ki izhajajo vsako leto.
Poglej Veliki mravljiščar in Rdeči seznam IUCN
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Veliki mravljiščar in Sibirija
Svetovna zveza za varstvo narave
Mednarodna zveza za ohranjanje narave (oz. International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources - prejšnji uradni imeni, sedaj pa International Union for Conservation of Nature, kratica IUCN) je organizacija s sedežem v Švici, katere poslanstvo je vplivati, spodbujati in pomagati družbam po vsem svetu ohraniti celovitost in raznovrstnost narave ter zagotoviti, da je kakršnakoli raba naravnih virov pravična in trajnostna.
Poglej Veliki mravljiščar in Svetovna zveza za varstvo narave
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Veliki mravljiščar in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Prav tako znan kot Glaucopsyche arion, Maculinea arion, Papilio arion, Phengaris arion.