Kazalo
26 odnosi: Akademski nazivi, Diferencialna enačba, Doktorat, Harkov, Joseph Louis François Bertrand, Julijanski koledar, Kazan, Matematika, Mehanik, Moskva, Pariz, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Sankt Peterburg, 16. januar, 1832, 1853, 1862, 1868, 1869, 1873, 1879, 1890, 1892, 5. junij.
Akademski nazivi
Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Akademski nazivi
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Diferencialna enačba
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Doktorat
Harkov
Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Harkov
Joseph Louis François Bertrand
Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Joseph Louis François Bertrand
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Julijanski koledar
Kazan
Kazan (Kazánj,, Qazan) je glavno mesto ruske avtonomne republike Tatarstana.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Kazan
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Matematika
Mehanik
Mehanik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju mehanike.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Mehanik
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Moskva
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Pariz
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Ruski imperij
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Sankt Peterburg
16. januar
16.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 16. januar
1832
1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1832
1853
1853 (MDCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1853
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1862
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1868
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1869
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1873
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1879
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1890
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1892
5. junij
5.
Poglej Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 5. junij
Prav tako znan kot Vasilij Imšenecki.