Kazalo
28 odnosi: Argentina, Arhipelag Chiloé, Čile, Čilska podolžna dolina, Ekoregija, Fitzroya cupressoides, Fjord, Gondvana, Iglavci, Južna Amerika, Kritosemenke, Ledeni pokrov, Listavec, Nadcelina, Narodni park Los Alerces, Narodni park Los Arrayanes, Narodni park Nahuel Huapi, Narodni park Vicente Pérez Rosales, Padavinska senca, Patagonska stepa, Perujski tok, Praprotnice, Skalno gorovje, Tajga, Tasmanija, Tihi ocean, Valdivia, Vrečarji.
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Argentina
Arhipelag Chiloé
Arhipelag Chiloé (špansko Archipiélago de Chiloé, izgovori) je skupina otokov, ki ležijo ob obali Čila v regiji Los Lagos.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Arhipelag Chiloé
Čile
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Čile
Čilska podolžna dolina
Podolžna dolina (špansko: Valle Central), vmesna depresija ali centralna dolina je dolina med čilskim obalnim pogorjem in Andi.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Čilska podolžna dolina
Ekoregija
Ekoregije so geografsko opredeljena področja z značilno kombinacijo dejavnikov okolja.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Ekoregija
Fitzroya cupressoides
Fitzroya je monotipski rod iz družine cipresovk.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Fitzroya cupressoides
Fjord
Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Fjord
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Gondvana
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Iglavci
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Južna Amerika
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Kritosemenke
Ledeni pokrov
Sestavljena satelitska slika Antarktike V glaciologiji je ledeni pokrov, znan tudi kot celinski ledenik, masa ledeniškega ledu, ki pokriva okoliški teren in je večja od 50.000 km2.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Ledeni pokrov
Listavec
Bukov gozd Listavci so listnata drevesa s širokimi listi, za razliko od iglic iglavcev.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Listavec
Nadcelina
Animacija razpada nadceline. Nadcelina (s tujko superkontinent ali nadcelina) je kopna masa, ki vključuje več kot eno celinsko jedro ali kraton.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Nadcelina
Narodni park Los Alerces
Narodni park Los Alerces (špansko Parque Nacional Los Alerces) leži v Andih v provinci Chubut v patagonski regiji v Argentini.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Narodni park Los Alerces
Narodni park Los Arrayanes
Narodni park Los Arrayanes (špansko Parque nacional Los Arrayanes) je narodni park v departmaju Los Lagos v provinci Neuquén v Argentini.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Narodni park Los Arrayanes
Narodni park Nahuel Huapi
Narodni park Nahuel Huapi (špansko Parque Nacional Nahuel Huapi) je najstarejši narodni park v Argentini, ustanovljen 29.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Narodni park Nahuel Huapi
Narodni park Vicente Pérez Rosales
Nacionalni park Vicente Pérez Rosales (špansko Parque nacional Vicente Pérez Rosales) leži v regiji Los Lagos, provinci Llanquihue v Čilu.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Narodni park Vicente Pérez Rosales
Padavinska senca
Padavinska senca je suho območje na zavetrni strani gorskega območja (stran od vetra).
Poglej Valdivijski deževni gozd in Padavinska senca
Patagonska stepa
Patagonska stepa ali Magellanova stepa, znana tudi kot Patagonska puščava, je največja puščava v Argentini in je osma največja puščava na svetu po površini, ki zaseda 673.000 km2.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Patagonska stepa
Perujski tok
Perujski tok (tudi Humboltov tok) je mrzli tok v Tihem oceanu.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Perujski tok
Praprotnice
Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Praprotnice
Skalno gorovje
Skalno gorovje (ali krajše Rockies) je obširno gorovje v zahodni Severni Ameriki in del Zahodne kordiljere, enega najdaljših gorskih pasov na Zemlji, ki sega v Severni Ameriki iznad Polarnega kroga do Zahodne Sierre Madre v Mehiki.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Skalno gorovje
Tajga
zmernimi gozdovi, od 50°N do 70°N. Tajga, Denali Highway, Alaska Range, Aljaska Tajga je redko posejano območje iglastih dreves v severnem zmerno toplem pasu.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Tajga
Tasmanija
Tasmanija v Avstraliji Otok Tasmanija je 6 zvezna država Avstralije s površino 68.401 km², na kateri prebiva 540.569 prebivalcev (junij 2020).
Poglej Valdivijski deževni gozd in Tasmanija
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Tihi ocean
Valdivia
Reka Calle-Calle Valdivia je glavno mesto regije Los Ríos v Čilu.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Valdivia
Vrečarji
Vréčarji (znanstveno ime Marsupialia) so sesalci, pri katerih ima samica trebušno vrečo (marsupium), v kateri takoj po kotitvi nosi mladiče.
Poglej Valdivijski deževni gozd in Vrečarji