Kazalo
29 odnosi: Ameriški staroselci, Andi, Argentina, Argentinci, Atlantski ocean, Čile, Čilenci, Buenos Aires, Darwinov nandu, Eocen, Fosil, Gozd, Gvanako, Jamske poslikave, Južnoameriška siva lisica, Kanjon, Mapuči, Mapudungun, Miocen, Okamnitev, Pampa, Patagonija, Patagonska mara, Pleistocen, Puma, Rastlinstvo, Reka, Trave, Valižani.
Ameriški staroselci
Sujev Amêriški starosélci oziroma Indijánci je naziv za vsa ljudstva, ki so naseljevala Ameriko pred prihodom evropskih kolonizatorjev.
Poglej Patagonska stepa in Ameriški staroselci
Andi
Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.
Poglej Patagonska stepa in Andi
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Poglej Patagonska stepa in Argentina
Argentinci
Argentinci so narod, ki živi na področju današnje Argentine; sama etnična skupnost je nastala z mešanjem evropskih kolonizatorjev, ki danes predstavljajo večino prebivalstva in avtohtonih staroselcev.
Poglej Patagonska stepa in Argentinci
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Patagonska stepa in Atlantski ocean
Čile
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.
Poglej Patagonska stepa in Čile
Čilenci
sličica Čilenci so narod, ki živi večinoma na območju današnjega Čila.
Poglej Patagonska stepa in Čilenci
Buenos Aires
Buenos Aires (/ ˌbweɪnəs ˈɛəriːz / ali / -ˈaɪrɪs /; španska izgovorjava), uradno Avtonomno mesto Buenos Aires (Ciudad Autónoma de Buenos Aires), je glavno in največje mesto Argentine.
Poglej Patagonska stepa in Buenos Aires
Darwinov nandu
Darwinov nandu (znanstveno ime Rhea pennata), znan tudi kot mali nandu, je vrsta velike neleteče ptice iz rodu Rhea, kamor uvrščamo tudi večjega ameriškega nanduja (Rhea americana).
Poglej Patagonska stepa in Darwinov nandu
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Poglej Patagonska stepa in Eocen
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Patagonska stepa in Fosil
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Patagonska stepa in Gozd
Gvanako
Gvanako (znanstveno ime Lama guanicoe) je južnoameriški predstavnik družine kamel, ki živi na visokogorskih travnikih osrednjih Andov, podobno kot sorodna vikunja.
Poglej Patagonska stepa in Gvanako
Jamske poslikave
Poslikave v jami Altamira Jamske poslikave so slike na stenah in stropu jam, večinoma iz prazgodovine.
Poglej Patagonska stepa in Jamske poslikave
Južnoameriška siva lisica
Južnoameriška siva lisica (znanstveno ime Lycalopex griseus), znana tudi kot patagonska lisica, chilla ali sivi zorro, je vrsta rodu južnoameriških lisic (Lycalopex).
Poglej Patagonska stepa in Južnoameriška siva lisica
Kanjon
ZDA Kanjon je globoko zarezana tesen s skoraj navpičnimi in koničastimi stenami.
Poglej Patagonska stepa in Kanjon
Mapuči
Mapuči (špansko: Mapuche), včasih tudi Araukanci, so južnoameriško staroselsko (indijansko) ljudstvo, ki živi v osrednjem delu Čila in deloma v Argentini.
Poglej Patagonska stepa in Mapuči
Mapudungun
Mapuški jeziki se govorijo v osrednjem Čilu in delu Argentine.
Poglej Patagonska stepa in Mapudungun
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Patagonska stepa in Miocen
Okamnitev
Okamnelo drevesno deblo Okamnitev (s tujko petrifikacija) je način fosilizacije, pri kateri mineralne raztopine prepojijo rastlinski ali živalski odmrli organizem.
Poglej Patagonska stepa in Okamnitev
Pampa
Pampe (iz kečuanščine pampa, kar pomeni 'planota') so rodovitne južnoameriške nižine, ki obsegajo več kot 1.200.000 kvadratnih kilometrov in vključujejo argentinske province Buenos Aires, La Pampa, Santa Fe, Entre Ríos in Córdoba, celotno državo Urugvaj in najjužnejšo brazilsko državo Rio Grande do Sul.
Poglej Patagonska stepa in Pampa
Patagonija
Patagonija Patagonija (špansko Patagonia) je ozemlje na jugu Južne Amerike, ki obsega južne predele Argentine in Čila.
Poglej Patagonska stepa in Patagonija
Patagonska mara
Patagonska mara tudi pampski zajec (znanstveno ime Dolichotis patagonum) je sorazmerno velik glodavec iz rodu mara Dolichotis.
Poglej Patagonska stepa in Patagonska mara
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Patagonska stepa in Pleistocen
Puma
Puma (znanstveno ime Puma concolor) ali z drugimi besedami tudi »gorski lev« ali »panter«, je sesalec iz družine mačk (Felidae), ki spadajo med red zveri.
Poglej Patagonska stepa in Puma
Rastlinstvo
Poenostavljena shema flore otoka z vsemi svojimi rastlinskimi vrstami Flora (tudi rastlinstvo ali vegetacija določenega območja, regije, države, celine) je sistematičen opis celotne sestave rastlin (primer družina, rod, vrsta in podvrsta) določene regije.
Poglej Patagonska stepa in Rastlinstvo
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Patagonska stepa in Reka
Trave
Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.
Poglej Patagonska stepa in Trave
Valižani
Valižani (valižansko Cymry) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Walesa in je povezan z valižanščino.
Poglej Patagonska stepa in Valižani