Kazalo
45 odnosi: Afrika (rimska provinca), Antična Kartagina, Arabščina, Atlantski ocean, Škofija, Španski imperij, Železna doba, Bizantinsko cesarstvo, Bizerte, Donatizem, Feničani, Fenicija, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Gibraltarski preliv, Hadrijan, Hanon (Hanibalov sin), Hebrejščina, Kartagina (mesto), Kartagina (občina), Kositer, Krščanstvo, Latinščina, Leptis Magna, Mark Porcij Kato mlajši, Medžerda (reka), Monoteletstvo, Mozaik, Municipij, Nicejska veroizpoved, Pompej Veliki, Prva punska vojna, Puni, Punske vojne, Renesansa, Rimska kolonija, Rimska republika, Samomor, Septimij Sever, Tabula Peutingeriana, Tretja punska vojna, Tunis, Tunizija, Vandali, Volubilis.
Afrika (rimska provinca)
Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.
Poglej Utika, Tunisia in Afrika (rimska provinca)
Antična Kartagina
Kartagina in njene posesti Antična Kartagina je bila antična civilizacija, ki je nastala iz feničanskega polisa Kartagine, blizu današnjega mesta Tunisa.
Poglej Utika, Tunisia in Antična Kartagina
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Utika, Tunisia in Arabščina
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Utika, Tunisia in Atlantski ocean
Škofija
Škofija je večja upravna enota v krščanski Cerkvi, na čelu katere je škof.
Poglej Utika, Tunisia in Škofija
Španski imperij
Španski imperij bil je prvi pravi svetovni kolonialni imperij in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo.
Poglej Utika, Tunisia in Španski imperij
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Utika, Tunisia in Železna doba
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Utika, Tunisia in Bizantinsko cesarstvo
Bizerte
Vodni kanal v Bizerti Bizerte (tudi Bizerta, arabsko Binzart) je pristaniško mesto in guvernat v severni Tuniziji ob Sredozemskem morju.
Poglej Utika, Tunisia in Bizerte
Donatizem
Donatizem je bilo shizmatično krščansko gibanje, ki ga je začel škof Donat v Severni Afriki.
Poglej Utika, Tunisia in Donatizem
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Utika, Tunisia in Feničani
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Utika, Tunisia in Fenicija
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Utika, Tunisia in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Utika, Tunisia in Gaj Julij Cezar
Gibraltarski preliv
Gibraltarski preliv iz vesolja. Pogled je usmerjen približno proti vzhodu, levo je Iberski polotok in desno Severna Afrika Gibraltarski preliv, tudi Gibraltarska ožina je ozek morski preliv, ki predstavlja edino povezavo med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem ter ločuje Iberski polotok od Severne Afrike.
Poglej Utika, Tunisia in Gibraltarski preliv
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Utika, Tunisia in Hadrijan
Hanon (Hanibalov sin)
Hanon je bil kartažanski general med prvo punsko vojno (264- 241 pr. n.št.).
Poglej Utika, Tunisia in Hanon (Hanibalov sin)
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Utika, Tunisia in Hebrejščina
Kartagina (mesto)
Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.
Poglej Utika, Tunisia in Kartagina (mesto)
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Poglej Utika, Tunisia in Kartagina (občina)
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Utika, Tunisia in Kositer
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Utika, Tunisia in Krščanstvo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Utika, Tunisia in Latinščina
Leptis Magna
Leptis ali Leptis Magna, znana tudi po drugih imenih v antiki, je bilo vidno mesto antične Kartagine in rimske Libije ob ustju Wadi Lebdam v Sredozemlju, danes del mesta Khoms.
Poglej Utika, Tunisia in Leptis Magna
Mark Porcij Kato mlajši
Mark Porcij Katon Mlajši, poznan tudi kot Katon Mlajši, rimski državnik, * 95 pr.
Poglej Utika, Tunisia in Mark Porcij Kato mlajši
Medžerda (reka)
Medžerda (klasično Bagrada) je reka v Severni Afriki, ki teče od severovzhodne Alžirije skozi Tunizijo, preden se izlije v Tuniški zaliv (tudi zaliv Utika) in Tuniško jezero.
Poglej Utika, Tunisia in Medžerda (reka)
Monoteletstvo
Monoteletstvo ali Monoteletizem je kristološko učenje, ki je nastalo v 7.
Poglej Utika, Tunisia in Monoteletstvo
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Utika, Tunisia in Mozaik
Municipij
Municipij (latinsko municipium, mn. municipia iz latinskega munus - darilo, dolžnost, služba in capio – vzamem) je bil v rimski državi naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot kolonija (latinsko colonia).
Poglej Utika, Tunisia in Municipij
Nicejska veroizpoved
nicejsko-carigrajske veroizpovedi (381) Nicejska veroizpoved je bila zapisana po Prvem nicejskem koncilu leta 325, ki je bil tudi prvi ekumenski koncil.
Poglej Utika, Tunisia in Nicejska veroizpoved
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Poglej Utika, Tunisia in Pompej Veliki
Prva punska vojna
Prva punska vojna je vojna med Rimljani in Kartažani.
Poglej Utika, Tunisia in Prva punska vojna
Puni
Punsko ljudstvo ali Zahodni Feničani so bili skupina semitskih ljudstev v zahodnem Sredozemlju, ki izvirajo iz Feničanov z obal zahodne Azije.
Poglej Utika, Tunisia in Puni
Punske vojne
500px Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala.
Poglej Utika, Tunisia in Punske vojne
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Utika, Tunisia in Renesansa
Rimska kolonija
Ostanki južnega emonskega obzidja na Mirju Rimska kolonija (latinsko colonia) je bila prvotno rimska vojaška postojanka na novoosvojenih ozemljih, ustanovljena za njihovo obrambo.
Poglej Utika, Tunisia in Rimska kolonija
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Utika, Tunisia in Rimska republika
Samomor
Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.
Poglej Utika, Tunisia in Samomor
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Poglej Utika, Tunisia in Septimij Sever
Tabula Peutingeriana
dalmatinskimi otoki (skrajno desno Krf), Apulija, Kalabrija, Sicilija, Libija.Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju.
Poglej Utika, Tunisia in Tabula Peutingeriana
Tretja punska vojna
Tretja punska vojna je potekala med leti 149 in 146 pr. n. št..
Poglej Utika, Tunisia in Tretja punska vojna
Tunis
Tunis (staro ime Tunes) je pristaniško glavno mesto Tunizije, ki se nahaja ob jezeru Tunis v severovzhodni Tuniziji.
Poglej Utika, Tunisia in Tunis
Tunizija
Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.
Poglej Utika, Tunisia in Tunizija
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Utika, Tunisia in Vandali
Volubilis
Volubilis (arabsko: وليلي) je deloma izkopano rimsko mesto v severnem Maroku blizu Meknesa med Fesom in Rabatom.
Poglej Utika, Tunisia in Volubilis