Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Težiščni koordinatni čas

Index Težiščni koordinatni čas

Težiščni koordinatni čas (tudi baricentrični koordinatni čas) je lastni čas ure, ki se giblje tako, kot se giblje težišče Osončja, pri tem pa nanjo ne vpliva gravitacijsko podaljšanje časa.

Kazalo

  1. 20 odnosi: Asteroid, Julijanski dan, Komet, Koordinatni čas, Koordinatni sistem, Lastni čas, Mednarodna astronomska zveza, Mednarodni sistem enot, Mili, Osončje, Planet, Podaljšanje časa, Potencialna energija, Sekunda, Težišče, Težiščni dinamični čas, Ura (naprava), Vesoljsko plovilo, Zemeljski čas, 1991.

  2. Splošna teorija relativnosti
  3. Časovni standardi

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Asteroid

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Poglej Težiščni koordinatni čas in Julijanski dan

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Komet

Koordinatni čas

Koordinatni čas omogoča merjenje časa v določenem koordinatnem sistemu.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Koordinatni čas

Koordinatni sistem

Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).

Poglej Težiščni koordinatni čas in Koordinatni sistem

Lastni čas

Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Lastni čas

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Mednarodna astronomska zveza

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Mednarodni sistem enot

Mili

Mili (okrajšava m) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-3, 1/1.000, oziroma eno tisočinko.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Mili

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Osončje

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Planet

Podaljšanje časa

Podaljšanje časa (tudi dilatacija časa) je pojav, kjer se lastni čas opazovalca v opazovalnem sistemu razlikuje od tistega v različnem opazovalnem sistemu.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Podaljšanje časa

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Potencialna energija

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Sekunda

Težišče

Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Težišče

Težiščni dinamični čas

Težiščni dinamični čas (tudi baricentrični dinamični čas) (oznaka TDB Barycentric Dynamical Time) je zemeljski čas popravljen z relativističnimi popravki tako, da se upošteva relativistično krajšanje časa pri izračunavanju izračunavanju tirnic planetov, asteroidov, kometov in vesoljskih plovil v Sončevem sistemu.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Težiščni dinamični čas

Ura (naprava)

čevljev (2,7 m), minutni pa 14 čevljev (4,3 m). Ročna ura. Ročna ura z avtomatskim navijanjem. Ura je mehanska naprava, ki meri in prikazuje čas, običajno na številčnici ali z digitalnim zapisom s številkami.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Ura (naprava)

Vesoljsko plovilo

Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Vesoljsko plovilo

Zemeljski čas

Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.

Poglej Težiščni koordinatni čas in Zemeljski čas

1991

1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Težiščni koordinatni čas in 1991

Glej tudi

Splošna teorija relativnosti

Časovni standardi