Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Szilárd Bogdánffy

Index Szilárd Bogdánffy

Szilárd Ignác Bogdánffy, katoliški škof v škofiji Satu Mare in Oradea; mučenec in blaženi.

62 odnosi: Angelo Amato, Apostolski nuncij, Avstro-Ogrska, Škofovska čepica, Čoka, Črna knjiga komunizma, Bazilika, Beatifikacija, Budimpešta, Bukarešta, Cerkev (zgradba), Crna Bara, Čoka, Dikasterij za zadeve svetnikov, Doktorat, Duhovnik, Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, Filozofija, Francesco Bonifacio, Gimnazija, Grška katoliška cerkev, István Sándor, Jana, József Mindszenty, Johann Scheffler, Kamen, Kardinal, Katolištvo, Kikinda, Krst, Ladislav, Lojze Grozde, Marijino vnebovzetje, Miroslav Bulešić, Mučenec, Nadškof, Oradea, Péter Erdő, Pljučnica, Prezbiterij, Primas, Prošt, Prva svetovna vojna, Rimskokatoliška cerkev, Romunija, Semenišče, Slovaki, Stolnica, Sveta Marija, Talar, Temišvar, ..., Totalitarizem, Trianonska mirovna pogodba, Univerza, Vojvodina, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zapor, 1911, 1953, 2010, 21. februar, 3. oktober, 30. oktober. Razširi indeks (12 več) »

Angelo Amato

Angelo Amato, SDB (*8. junij 1938 Molfetta, Bari, Italija) je kardinal Katoliške Cerkve Bil je tajnik Kongregacije za verski nauk od 2002 do 2008 in nato 10 let (do upokojitve 2018) Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Angelo Amato · Poglej več »

Apostolski nuncij

Apostólski núncij (lat. nuntius apostolicus), tudi papeški nuncij ali samo nuncij, je osebni in stalni diplomatski predstavnik papeža oz.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Apostolski nuncij · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Škofovska čepica

Škofovska čepica, tudi pileol ali pileolus (gr., lat. pileus.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Škofovska čepica · Poglej več »

Čoka

Čoka (izvirno Чока; Csóka) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Severno-banatskega upravnega okraja.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Čoka · Poglej več »

Črna knjiga komunizma

Črna knjiga komunizma: zločini, teror, zatiranje (originalni naslov v fr. Le Livre noir du communisme: Crimes, terreur, répression) je knjiga, ki jo je napisalo več evropskih znanstvenikov, uredil pa jo je francoski zgodovinar Stéphane Courtois.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Črna knjiga komunizma · Poglej več »

Bazilika

svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Bazilika · Poglej več »

Beatifikacija

Beatifikacija ali proglasitev za blaženega je prvi korak v postopku razglasitve neke osebe za svetnika katoliške Cerkve.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Beatifikacija · Poglej več »

Budimpešta

Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Budimpešta · Poglej več »

Bukarešta

Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Bukarešta · Poglej več »

Cerkev (zgradba)

Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Cerkev (zgradba) · Poglej več »

Crna Bara, Čoka

Crna Bara (izvirno Црна Бара; Feketetó) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Čoka; slednja pa je del Severno-banatskega upravnega okraja.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Crna Bara, Čoka · Poglej več »

Dikasterij za zadeve svetnikov

Dikasterij za zadeve svetnikov, s prejšnjim imenom Kongregacija za zadeve svetnikov je dikasterij Rimske kurije, ki nadzira celoten proces razglašanja novih svetnikov; tako vodi tudi kanonizacijo in beatifikacijo.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Dikasterij za zadeve svetnikov · Poglej več »

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Doktorat · Poglej več »

Duhovnik

Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Duhovnik · Poglej več »

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, uradno Evropski dan spomina na žrtve stalinizma in nacizma, imenovan tudi mednarodni dan črnega traku ali v nekaterih evropskih državah z drugimi imeni, se obeležuje 23. avgusta kot dan vseevropskega spominjanja žrtev totalitarnih diktatur v Evropi 20.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Filozofija · Poglej več »

Francesco Bonifacio

Francesco Giovanni Bonifacio (izg.), istrski rimskokatoliški duhovnik, mučenec in blaženi, * 7. september 1912 Piran (Avstro-Ogrska, zdaj: Slovenija), † 11. september 1946 Krasica (Svobodno tržaško ozemlje, danes Hrvaška).

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Francesco Bonifacio · Poglej več »

Gimnazija

Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Gimnazija · Poglej več »

Grška katoliška cerkev

Grška katoliška cerkev je katoliška cerkev vzhodnega obreda.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Grška katoliška cerkev · Poglej več »

István Sándor

István Sándor, (sl.: Štefan Šandor); madžarski salezijanec, mučenec in blaženi, * 26. oktober 1914, Szolnok, † 8. junij 1953, Budimpešta.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in István Sándor · Poglej več »

Jana

Jana je žensko osebno ime.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Jana · Poglej več »

József Mindszenty

József Mindszenty, madžarski rimskokatoliški nadškof in kardinal, * 29. marec 1892, Csehimindszent, Avstro-Ogrska, † 6. maj 1975, Dunaj, Avstrija.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in József Mindszenty · Poglej več »

Johann Scheffler

Johann Scheffler, tudi: Scheffler János, je bil rimskokatoliški škof, mučenec in blaženi, * 29. oktober 1887 Cămin (madžarsko: Kálmánd), (Romunija); † 6. december 1952, v zaporu Jilava (Romunija).

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Johann Scheffler · Poglej več »

Kamen

Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Kamen · Poglej več »

Kardinal

Grbovno okrasje kardinala škofa rdeče barve Kardinal je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj Rimokatoliške cerkve.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Kardinal · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Katolištvo · Poglej več »

Kikinda

Kikinda (izvirno Кикинда; Nagykikinda; Großkikinda; Chichinda Mare) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Severno-banatskega upravnega okraja.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Kikinda · Poglej več »

Krst

Sveti krst je eden izmed sedmih svetih zakramentov in prvi zakrament uvajanja v krščanstvo.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Krst · Poglej več »

Ladislav

Ladislav je moško osebno ime.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Ladislav · Poglej več »

Lojze Grozde

Lojze Grozde, rojen kot Alojzij Grozde, slovenski dijak, pesnik, mučenec in blaženi, * 27. maj 1923, Zgornje Vodale, † 1. januar 1943, Mirna.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Lojze Grozde · Poglej več »

Marijino vnebovzetje

Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren, vélika máša, šmárno, vélika gospójnica) je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Marijino vnebovzetje · Poglej več »

Miroslav Bulešić

Miroslav Bulešić, hrvaški katoliški duhovnik, mučenec in blaženi, *13. maj 1920, Čabrunići, Svetvinčenat (Istra, Hrvaška); †24. avgust 1947, Lanišće (Istra, Hrvaška).

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Miroslav Bulešić · Poglej več »

Mučenec

Sv. Sebastijan Mučenec je človek, ki je zaradi pripadnosti neki religiji ali družbeni skupini ujet, mučen in umorjen bodisi po obsodbi ali brez nje in ta religija ali družbena skupina ohranja spomin nanj in ga ima za vzor.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Mučenec · Poglej več »

Nadškof

Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Nadškof · Poglej več »

Oradea

Oradea (Nagyvárad,; starinsko slovensko Veliki Varadin) je mesto z okoli 200.000 prebivalci v severozahodni Romuniji, upravni sedež okrožja Bihor.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Oradea · Poglej več »

Péter Erdő

Péter Erdő, madžarski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 25. junij 1952, Budimpešta.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Péter Erdő · Poglej več »

Pljučnica

Pljúčnica (tudi pnevmoníja ali pnevmonítis) je vnetje pljuč, ki v prvi vrsti prizadeva mikroskopske zračne mešičke, t. i. alveole.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Pljučnica · Poglej več »

Prezbiterij

Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Prezbiterij · Poglej več »

Primas

Primas, (lat. primas; prvi, prvak) je v Rimskokatoliški cerkvi častni naslov nekaterih nadškofov (npr. v Toledu, Bragi, Armaghu oz. Dublinu, Pragi, Salzburgu, Gnieznu oz. Varšavi, Esztergomu, Lyonu oz. Reimsu, Utrechtu, Bragi ali Tarragoni itd.) ali najvidnejših škofov oziroma nadškofov v pokrajini ali državi (npr. primas Italije, Španije, Irske, Češke, Avstrije, Poljske, Madžarske, Galije oz. Francije, Portugalske oz. Iberije).

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Primas · Poglej več »

Prošt

Prošt (lat. praepositus; predstojnik), je predstojnik kapitlja, tudi naslov za predstojnika pomembne župnije.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Prošt · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Romunija · Poglej več »

Semenišče

Semeníšče (pogovorno tudi lemenát) je ustanova, namenjena vzgoji in izobraževanju bodočih duhovnikov, zlasti v Rimskokatoliški Cerkvi in v pravoslavnih Cerkvah.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Semenišče · Poglej več »

Slovaki

Slováki (slovaško Slováci) so zahodnoslovanska etnična skupina, ki večinoma naseljuje območje Slovaške, njen materni jezik pa je slovaščina.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Slovaki · Poglej več »

Stolnica

Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Stolnica · Poglej več »

Sveta Marija

Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št. in 15 pr. n. št. (?), Nazaret (?), Galileja; † (?).

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Sveta Marija · Poglej več »

Talar

Škof Andrej Glavan v škofovskem talarju z vijoličnimi gumbi Talár (lat.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Talar · Poglej več »

Temišvar

Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Temišvar · Poglej več »

Totalitarizem

Totalitarizem kot pojem se je pojavil v petdesetih letih 20. stoletja v ZDA.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Totalitarizem · Poglej več »

Trianonska mirovna pogodba

Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Trianonska mirovna pogodba · Poglej več »

Univerza

Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Univerza · Poglej več »

Vojvodina

Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Vojvodina · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »

Zapor

Glavna stavba zapora v Fremantlu (Avstralija) Zapor je organizacija in ustanova, v katerih se nahajajo ljudje, ki so storili odklonska (kriminalna) dejanja znotraj družbe in jih je družba zato kaznovala.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in Zapor · Poglej več »

1911

1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in 1911 · Poglej več »

1953

1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in 1953 · Poglej več »

2010

2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in 2010 · Poglej več »

21. februar

21.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in 21. februar · Poglej več »

3. oktober

3.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in 3. oktober · Poglej več »

30. oktober

30.

Novo!!: Szilárd Bogdánffy in 30. oktober · Poglej več »

Preusmerja sem:

Szilard Bogdanffy.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »