Kazalo
55 odnosi: Albreht I. Habsburški, Apsida, Arkada, Augsburg, Španija, Balthasar Neumann, Bamberg, Barok, Cerkvena ladja, Cluny (opatija), Devetletna vojna, Dunajski kongres, Durham (grofija), Fasada, Fiala (arhitektura), Filip Švabski, Friderik I. Barbarossa, Grad Bruchsal, Heidelberg, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Investiturni boj, Kapela, Kapitel, Katarina Aleksandrijska, Konrad II. Nemški, Kripta, Krstilnica, Kupola, Ludvik XIV. Francoski, Martin iz Toursa, Napoleonske vojne, Nemčija, Obok, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Papež Pashal II., Papež Pij XI., Peščenjak, Pilaster, Prezbiterij, Pritlikava galerija, Romanika, Romanska arhitektura, Rudolf I. Habsburški, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Speyer, Steber, Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela, Stolnica svetega Petra, Worms, ... Razširi indeks (5 več) »
- Bazilike v Nemčiji
- Kraji svetovne dediščine v Nemčiji
- Romanska arhitektura v Nemčiji
Albreht I. Habsburški
Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Albreht I. Habsburški
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Apsida
Arkada
Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Arkada
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Augsburg
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Španija
Balthasar Neumann
Johann Balthasar Neumann, splošno znan kot Balthasar Neumann, * 27. januar 1687, Eger (danes Cheb na Češkem), † 19. avgust 1753, Würzburg, Nemčija, ki je bil eden od najbolj pomembnih arhitektov baroka in rokokoja v južni Nemčiji.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Balthasar Neumann
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Bamberg
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Barok
Cerkvena ladja
Cerkvena ladja označuje večji prostor v notranjosti cerkve.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Cerkvena ladja
Cluny (opatija)
Opatija Cluny je najznamenitejši benediktinski samostan na današnjem francoskem ozemlju in eden najpomembnejših samostanov na svetu.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Cluny (opatija)
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Devetletna vojna
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Dunajski kongres
Durham (grofija)
Lega grofije v Angliji Grofija Durham je grofija in manjše upravno območje v severovzhodni Angliji.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Durham (grofija)
Fasada
Fasada (tudi stavbno pročelje) je zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Fasada
Fiala (arhitektura)
Fiala na gradu Conwy Pragi Fiala, cerkev sv. Petra in Pavla, Ostend, Belgija Okrasje na fiali, cerkev sv. Petra in Pavla, Ostend, Belgija Fiala je v gotski arhitekturi vitek, koničast gotski okrasni stolpič s koničasto streho in križno rožo na vrhu; okrasni motiv na opornikih ali okrasnih delih.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Fiala (arhitektura)
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Filip Švabski
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Friderik I. Barbarossa
Grad Bruchsal
Grad Bruchsal Grad Bruchsa, pogled iz vrta Stopnišče v gradu Bruchsal Grad Bruchsal v baden-württemberškem Bruchsalu je bil rezidenca knezoškofa Speyerha (zamenjava za škofovsko palačo uničeno v devetletni vojni).
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Grad Bruchsal
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Heidelberg
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Henrik III. Nemški
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Henrik IV. Nemški
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Henrik V. Nemški
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Investiturni boj
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Kapela
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Kapitel
Katarina Aleksandrijska
Katarina Aleksandrijska, tudi Katarina Sinajska ali kar sveta Katarina, egipčanska devica ter mučenka in svetnica, * okrog 282, Aleksandrija, † okrog 307, Aleksandrija, Egipt.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Katarina Aleksandrijska
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Konrad II. Nemški
Kripta
Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Kripta
Krstilnica
Krstilnica krščanske cerkve v Iranu Krstilnica tudi baptisterij (staro francosko baptisterie; latinsko baptisterium; grško βαπτιστήριον), je samostojno stoječa, pogosto osmerokotna centralna stavba največkrat zgrajena zahodno od stolnice ali župnijski cerkvi prizidana kapela za podeljevanje krstnega zakramenta.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Krstilnica
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Kupola
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Ludvik XIV. Francoski
Martin iz Toursa
Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Martin iz Toursa
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Napoleonske vojne
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Nemčija
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Obok
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Papež Pashal II.
Pashal II., papež Rimskokatoliške cerkve in redovnik benediktinec; * okoli 1053 Bleda (Toskana Italija, Sveto rimsko cesarstvo); † 21. januar 1118 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Papež Pashal II.
Papež Pij XI.
Papež Pij XI. (Papa Pius Undecimus), rojen kot Ambrogio Damiano Achille Ratti, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 31. maj 1857, Desio (Lombardija Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo – danes Italija), † 10.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Papež Pij XI.
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Peščenjak
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Pilaster
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Prezbiterij
Pritlikava galerija
Pritlikava galerija je arhitekturni okras v romanski arhitekturi.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Pritlikava galerija
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Romanika
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Romanska arhitektura
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Rudolf I. Habsburški
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Speyer
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Steber
Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela
Stolnica sv.
Stolnica svetega Petra, Worms
Južna stran s Nikolauskapelle Pogled iz zahoda Mesto Worms s stolnico, 1900 Stolnica svetega Petra v Wormsu (tudi Stolnica svetega Petra) je najmanjša od treh renskih cesarskih stolnic.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Stolnica svetega Petra, Worms
Tabernakelj
Tabernakelj Tabernakelj (latinsko tabernaculum - koš, šotor) je v katoliški cerkvi oznaka za prostor, kjer se hranijo ciborij s posvečenimi hostijami, ki predstavljajo Najsvetejše - telo Kristusa, pa tudi monštranca in kelihi.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Tabernakelj
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Transept
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Unescova svetovna dediščina
Westwerk
Sv. Pantaleon, Köln (Nemčija): zunanjost Westwerk (iz nemščine, dobesedno zahodna zgradba) je del cerkvenega poslopja, s katerim se je v karolinški dobi opremljala zahodna stran pomembnejših cerkva.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Westwerk
Zakristija
Zakristíja je v krščanskih cerkvah zahodnega obreda posebna sobica, ločena od ostale cerkve, namenjena za shranjevanje opreme in za duhovnikovo pripravo na bogoslužje.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Zakristija
Glej tudi
Bazilike v Nemčiji
Kraji svetovne dediščine v Nemčiji
Romanska arhitektura v Nemčiji
Prav tako znan kot Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer, Bazilika Speyer, Stolnica Speyer, Stolnica v Speyerju.