Kazalo
40 odnosi: Apostol, Avguštinski samostan Klosterneuburg, Biser, Dragulj, Dunaj, Friderik I. Barbarossa, Gema, Gotska arhitektura, Janez Evangelist, Juda Tadej, Kameja, Konstantin I. Veliki, Konstantinopel, Lošč, Mozanska umetnost, Nikolaj iz Verduna, Patena, Razodetje (Apokalipsa), Relief (umetnost), Relikviarij, Salomon, Sarkofag, Simon Gorečnik, Sodni dan, Srebro, Stolnica sv. Petra, Köln, Sveti Andrej, Sveti Filip, Sveti Jakob, Sveti Jernej, Sveti Matej, Sveti Pavel, Sveti Peter, Sveti Tomaž, Sveti trije kralji, Sveti trije kralji (praznik), Topaz, Umberto Eco, Verdunski oltar, Zlato.
- Romanika
Apostol
Zadnja večerja'' Izraz apóstol v krščanstvu pomeni učence Jezusa Kristusa oziroma oznanjevalce njegovega verskega nauka.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Apostol
Avguštinski samostan Klosterneuburg
Glavni oltar samostanske cerkve Samostan Klosterneuburg se nahaja severozahodno od Dunaja, v istoimenskem mestu Klosterneuburg (Spodnja Avstrija) in je del Kongregacije avstrijskih avguštinski kanonikov.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Avguštinski samostan Klosterneuburg
Biser
Pridobivanje biserov Biser je trd, okrogel predmet, ki nastane v lupini školjk (predvsem ostrig) in se uporablja za nakit.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Biser
Dragulj
Različni dragulji Dragulj je mineral, kamen (kot lapis lazuli) ali okamnela snov, ki jo lahko razrežemo ali odlomimo in obrusimo, nakar jo lahko uporabimo za zbiranje ali za izdelavo nakita.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Dragulj
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Dunaj
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Friderik I. Barbarossa
Gema
Giovannija Bernardija, Britanski muzej Gema je droben predmet umetniško izdelan iz dragega ali poldragega kamna, vanj je z graviranim v reliefu upodobljen lik, zapis, inicialka, podoba živali, rastline in podobno.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Gema
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Gotska arhitektura
Janez Evangelist
Janez (tudi Janez Evangelist, saj velja za pisca Evangelija po Janezu, in Janez Teolog, zlasti v pravoslavju), eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, * ?, † 101?, Efez, današnja Turčija.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Janez Evangelist
Juda Tadej
Samostan svetega Tadeja v Iranu. Domačini ga imenujejo tudi ''Kara kelisa''.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Juda Tadej
Kameja
Kameja, s tujko cameo, je obrtna ali umetniška tehnika, oziroma izdelek v tej tehniki.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Kameja
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Konstantin I. Veliki
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Konstantinopel
Lošč
Lóšč, emájl ali posteklína je v prah zmleto steklo, ki se s taljenjem veže za kovinsko podlago pri temperaturah 750–850 ºC (prekrivni lošč na jekleni pločevini) ali 800–900 ºC (temeljni lošč na jekleni pločevini).
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Lošč
Mozanska umetnost
Westwerk opatijske cerkve sv. Gertrude, Nivelles Maastricht, bazilika Ljube gospe, vzhodni kor z romanskimi kapiteli Krstilnik v sv.Bartolomeju v Lüttichu, Reiner von Huy Mozanska umetnost (francosko art Mosan, nemško Maasländische Kunst) je regionalna umetnost in arhitekturni slog v porečju reke Meuse v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji, ključno področje je stara škofija Liège.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Mozanska umetnost
Nikolaj iz Verduna
Kip Nikolaja iz Verduna (desno) na kölnski Mestni hiši Nikolaj iz Verduna (1130–1205) je bil francoski umetnik, eden najbolj znanih zlatarjev in emajlerjev srednjega veka.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Nikolaj iz Verduna
Patena
Paténa (lat. patina.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Patena
Razodetje (Apokalipsa)
''Sveti Janez na Patmosu piše Razodetje'', Hieronymus Bosch, 1504-1505 Razodetje ali Apokalipsa je zadnja knjiga Svetega pisma Nove zaveze.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Razodetje (Apokalipsa)
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Relief (umetnost)
Relikviarij
Relikviárij (srednjeveško latinsko reliquarium iz reliquiae.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Relikviarij
Salomon
''Salomon'', Pedro Berruguete, ok. 1500 Salomon (hebrejsko: שְׁלֹמֹה, Šlomoh), imenovan tudi Jedidjah (hebrejsko יְדִידְיָהּ Yedidyah), je bil po hebrejski Bibliji, Stari zavezi, Koranu in Hadisu čudovito premožen in modri kralj Združenega kraljestva Izrael, ki je nasledil svojega očeta, kralja Davida.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Salomon
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Sarkofag
Simon Gorečnik
Simon Gorečnik (tudi Simon Kananej ali Simon Zelot) je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Simon Gorečnik
Sodni dan
''Poslednja sodba'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega, okoli 1410 Sodni dan, poslednja sodba ali vesoljna sodba je v krščanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveličani.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Sodni dan
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Srebro
Stolnica sv. Petra, Köln
Stolnica v Kölnu (nemško: Kölner Dom) (latinsko: Ecclesia Cathedralis Sanctorum Petri et Mariae, uradno Hohe Domkirche St. Petrus) je rimokatoliška stolnica v Kölnu, Nemčija.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Stolnica sv. Petra, Köln
Sveti Andrej
Apostol Andrej je bil prvi od dvanajstih Jezusovih apostolov in velja za pomembnega krščanskega svetnika, * Betsajda ob Galilejskem jezeru; + 30. november ?, Patras, Grčija.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Sveti Andrej
Sveti Filip
Filip je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Sveti Filip
Sveti Jakob
Mučeništvo svetega Jakoba Velikega, Albrecht Dürer. Jakob Veliki (tudi Jakob Starejši ali Jakob Zebedejev) je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, * Betsajda, Galileja; † Jeruzalem, leta 44 (ali 42).
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Sveti Jakob
Sveti Jernej
Jernej, Bartolomej ali Natanael je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Sveti Jernej
Sveti Matej
Navdih apostola Mateja, Caravaggio. Matej je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, po poklicu pa je bil carinik.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Sveti Matej
Sveti Pavel
Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Sveti Pavel
Sveti Peter
Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Sveti Peter
Sveti Tomaž
Kristusovo stran Sveti Tomaž, apostol in svetnik, * okoli leta 0, Galileja, † 72, Indija (po izročilu).
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Sveti Tomaž
Sveti trije kralji
Sveti trije kralji Sveti trije kralji, tudi Trije modreci, so bili neobičajni tujci, ki so po krščanski zgodbi prišli od daleč, da bi se poklonili novorojencu Jezusu.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Sveti trije kralji
Sveti trije kralji (praznik)
Sveti trije kralji na obisku pri Jezusu Sveti trije kralji je krščanski praznik, ki se vsako leto 6. januarja praznuje v spomin prihoda treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezuščku.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Sveti trije kralji (praznik)
Topaz
topaz Topaz je mineral in poldragi kamen s kemično formulo Al2SiO4(F,OH)2.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Topaz
Umberto Eco
Umberto Eco, italijanski filozof, semiotik in pisatelj, * 5. januar 1932, Alessandria, Italija, † 19. februar 2016, Milano.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Umberto Eco
Verdunski oltar
Verdunski oltar v Leopoldskapelle samostanske cerkve Klosterneuburg Kip Nikolausa iz Verduna (levo) na stolpu Kölnske mestne hiše Verdunski Oltar, imenovan tudi Klosterneuburški oltar je oltarni nastavek iz leta 1181, ki jo je izdelal Nikolaj iz Verduna.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Verdunski oltar
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Skrinja Treh kraljev, Köln in Zlato