Kazalo
45 odnosi: Avtor, Dijak, Društvo, Ekonomija, Empirična literarna veda, Fikcija, Fiziologija, Gospodarstvo, Izobraževanje, Književnost, Knjižnica, Knjiga, Kognicija, Kultura, Laik, Lektor, Lektoriranje, Literarna kritika, Literarna teorija, Literarna veda, Literarna zgodovina, Občilo, Organizacija, Pojav, Politika, Pragmatika, Pravo, Predelovalna industrija, Profesor, Psihologija, Recenzija, Religija, Semantika, Sistem, Skladnja, Slovaroslovje, Stilistika, Tisk, Trženje, Učitelj, Urška Perenič, Urednik, Vzgoja, Založba, Znanost.
Avtor
Avtor je oseba, ki je izvorno napisala ali izdelala določeno delo in ga ni le prepisala ali razmnožila.
Poglej Sistemska teorija literature in Avtor
Dijak
Diják je navadno mlajša oseba, ki se šola v srednji šoli ali gimnaziji.
Poglej Sistemska teorija literature in Dijak
Društvo
Društvo je neprofitna in nevladna organizacija civilne družbe.
Poglej Sistemska teorija literature in Društvo
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Sistemska teorija literature in Ekonomija
Empirična literarna veda
Za empirično literarno vedo oz.
Poglej Sistemska teorija literature in Empirična literarna veda
Fikcija
Fikcija (latinsko fictum, fingere - upodobiti, ustvariti, izmisliti si) je v širšem smislu vse, kar je izmišljeno in v resničnosti ne obstaja.
Poglej Sistemska teorija literature in Fikcija
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Sistemska teorija literature in Fiziologija
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Sistemska teorija literature in Gospodarstvo
Izobraževanje
Indoktrinacija v učilnici, vključitev političnih vsebin v študijsko gradivo ali učitelji, ki zlorabljajo svojo vlogo pri indoktrinaciji študentov, nasprotujejo ciljem izobraževanja, ki išče svobodo misli in kritičnega mišljenja. Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin.
Poglej Sistemska teorija literature in Izobraževanje
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Sistemska teorija literature in Književnost
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Poglej Sistemska teorija literature in Knjižnica
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Sistemska teorija literature in Knjiga
Kognicija
Kognicija je skupina mentalnih procesov, ki vključuje pozornost, spomin, uporabo in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev.
Poglej Sistemska teorija literature in Kognicija
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Sistemska teorija literature in Kultura
Laik
Laik (v širšem pomenu) je človek, ki se z nečim ukvarja ljubiteljsko in ne poklicno.
Poglej Sistemska teorija literature in Laik
Lektor
Léktor (- bralec, čitatelj) je beseda, ki je proti koncu srednjega veka v srednji Evropi označevala akademsko izobraženega učitelja, šele v preteklem stoletju pa se je pomensko specializirala v učitelja tujega jezika. Beseda lektor je tujka, prevzeta prek nemščine (Lektor) iz latinščine lector - bralec, in ima zdaj več pomenov.
Poglej Sistemska teorija literature in Lektor
Lektoriranje
Lektoriranje je strokovna veščina (pregledovanje besedila), ki jo v Sloveniji izvajajo profesorji slovenskega jezika oziroma diplomirani slovenisti.
Poglej Sistemska teorija literature in Lektoriranje
Literarna kritika
Literarna kritika (književna kritika, literarna ocena, literarna recenzija) je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela.
Poglej Sistemska teorija literature in Literarna kritika
Literarna teorija
Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv, z uporabo metod literarne analize.
Poglej Sistemska teorija literature in Literarna teorija
Literarna veda
Literarna veda ali literarna znanost (tj. kadar uporablja predvsem empirično-eksaktne pristope) je raziskovalno področje povezano s filologijo, ki zajema literarno zgodovino, literarno teorijo in literarno interpretacijo.
Poglej Sistemska teorija literature in Literarna veda
Literarna zgodovina
Literarna zgodovina je eno od poglavij literarne vede.
Poglej Sistemska teorija literature in Literarna zgodovina
Občilo
Občilo ali medij je vsako komunikacijsko sredstvo ali orodje, na primer knjiga, slika, fotografija, letak, plakat ali časopis.
Poglej Sistemska teorija literature in Občilo
Organizacija
Organizacija je sociokulturni sistem, v cilj usmerjena skupina ljudi, ali pa na delitvi dela temelječ kolektiv, ki ima enake funkcionalne cilje in različne socialne interese.
Poglej Sistemska teorija literature in Organizacija
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Sistemska teorija literature in Pojav
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Sistemska teorija literature in Politika
Pragmatika
Pragmatika ali raboslovje je veja jezikoslovja in komunikacijske teorije.
Poglej Sistemska teorija literature in Pragmatika
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Sistemska teorija literature in Pravo
Predelovalna industrija
kmetijskem, industrijskem in storitvenem sektorju. Predelovalna industrija so industrijske panoge, ki se ukvarjajo s proizvodnjo surovin, reprodukcijskega materiala, investicijske opreme, potrošnih dobrin.
Poglej Sistemska teorija literature in Predelovalna industrija
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Sistemska teorija literature in Profesor
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Sistemska teorija literature in Psihologija
Recenzija
Recenzíja ali recénzija (lat. recensio ali pregled) je prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost.
Poglej Sistemska teorija literature in Recenzija
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Sistemska teorija literature in Religija
Semantika
Semantika oziroma pomenoslovje je veda, ki se za razliko od semiotike ukvarja z nematerialno, tj.
Poglej Sistemska teorija literature in Semantika
Sistem
Sistém (iz latinskega (systēma), in prej grškega σύστημα (sustēma)) je načrt, red, urejena celota kake doktrine.
Poglej Sistemska teorija literature in Sistem
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Sistemska teorija literature in Skladnja
Slovaroslovje
Slovaroslovje ali leksikologija (starogrško: pridevnik lexiko iz samostalnika lexis.
Poglej Sistemska teorija literature in Slovaroslovje
Stilistika
Stilistika je nauk o slogu in je poleg metrike (meroslovja) ter poetike (nauka o vrstah in oblikah besedne umetnosti) poglavje literarne teorije.
Poglej Sistemska teorija literature in Stilistika
Tisk
Tiskarski stroj za tisk časopisov thumb Tísk oziroma tískanje je postopek v tiskarstvu, pri katerem gre za mehansko razmnoževanje slik in besedil.
Poglej Sistemska teorija literature in Tisk
Trženje
Tŕženje ali márketing je veda, ki definira ter raziskuje ciljne trge in uporabnike ter skuša z njimi vzpostavljati dobičkonosne odnose.
Poglej Sistemska teorija literature in Trženje
Učitelj
Učitelj je oseba, ki izobražuje druge, kar lahko opravlja poklicno ali ljubiteljsko.
Poglej Sistemska teorija literature in Učitelj
Urška Perenič
Urška Perenič, slovenska literarna zgodovinarka in teoretičarka, slovenistka, nemcistka, urednica, * 5. december 1982, Postojna.
Poglej Sistemska teorija literature in Urška Perenič
Urednik
Urednik je oseba, ki se poklicno ukvarja s pregledovanjem del drugih oseb, ki so mu bila predložena za vključitev v določeno publikacijo (časopis, revijo...) oz.
Poglej Sistemska teorija literature in Urednik
Vzgoja
Vzgoja oziroma vzgajanje pomeni namerno delovanje odraslega človeka usmerjeno v drugega (po navadi otroka, mladostnika).
Poglej Sistemska teorija literature in Vzgoja
Založba
Založba (izdajatelj) je podjetje, ki skrbi za razmnoževanje in razpečevanje tiska in glasbe.
Poglej Sistemska teorija literature in Založba
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Sistemska teorija literature in Znanost
Prav tako znan kot Empirična metoda (književnost), Empirične metode, Literarni sistem.