Kazalo
19 odnosi: Štajerska, Dunaj, Franz Schubert, Gradec, Harmonija, Johannes Brahms, Melodija, Molova lestvica, Partitura, Pozavna, Ritem, Rog (glasbilo), Simfonija, Takt, Tempo, 17. december, 1822, 1824, 1865.
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in Štajerska
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in Dunaj
Franz Schubert
Franz Peter Schubert, avstrijski skladatelj, * 31. januar 1797, Dunaj, Avstrija, † 19. november 1828, Dunaj.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in Franz Schubert
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in Gradec
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in Harmonija
Johannes Brahms
Johannes Brahms, nemški skladatelj in pianist, * 7. maj 1833, Hamburg, Nemčija, † 3. april 1897, Dunaj, Avstrija.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in Johannes Brahms
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in Melodija
Molova lestvica
Molova lestvica je zaporedna skupina sedmih tonov s ponovitvijo prvega (osnovnega).
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in Molova lestvica
Partitura
Primer partiture za simfonični orkester Partitúra je notni zapis večglasne skladbe, ki jo hkrati izvaja več glasbenih instrumentov ali vokalistov.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in Partitura
Pozavna
Basovska pozavna Tenorska pozavna Basovska pozavna Pozavna (tudi trombon) je aerofono glasbilo iz skupine trobil.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in Pozavna
Ritem
Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in Ritem
Rog (glasbilo)
Rog (v F) Rog je trobilo.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in Rog (glasbilo)
Simfonija
Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in Simfonija
Takt
Takt je metrična enota v glasbi, ki se v notni pisavi loči od drugih taktov z navpično črto, imenovano taktnica.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in Takt
Tempo
Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in Tempo
17. december
17.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in 17. december
1822
1822 (MDCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in 1822
1824
1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in 1824
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Simfonija št. 8 (Schubert) in 1865
Prav tako znan kot Nedokončana simfonija.