Kazalo
20 odnosi: Altituda, Astrometrija, Astronomija, Azimut, Deklinacija, Efemeride, Ekvatorski koordinatni sistem, Horizontni koordinatni sistem, Lega, Meritev, Nebesna krogla, Nebesno telo, Nutacija, Planet, Precesija, Rektascenzija, Sferna geometrija, Sonce, Zemljepisna širina, Zvezdni katalog.
- Astrometrija
Altituda
Definicija horizontnih koordinat (rdeče – azimut, zeleno – altituda) Altituda ali višina (tudi elevacija) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v horizontnem koordinatnem sistemu.
Poglej Sferna astronomija in Altituda
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Sferna astronomija in Astrometrija
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Sferna astronomija in Astronomija
Azimut
Azimut je kot med izbrano ravnino in točko.
Poglej Sferna astronomija in Azimut
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Poglej Sferna astronomija in Deklinacija
Efemeride
Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.
Poglej Sferna astronomija in Efemeride
Ekvatorski koordinatni sistem
Ekvatorski koordinatni sistem Ekvatorski koordinatni sistem je najbolj uporabljen nebesni koordinatni sistem.
Poglej Sferna astronomija in Ekvatorski koordinatni sistem
Horizontni koordinatni sistem
Definicija horizontnih koordinat (rdeče – azimut, zeleno – altituda) Horizontni koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje položaja nebesnih teles uporablja ravnino horizonta, ki poteka pravokotno na smer proti nadglavišču (zenitu) opazovalca.
Poglej Sferna astronomija in Horizontni koordinatni sistem
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Sferna astronomija in Lega
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Sferna astronomija in Meritev
Nebesna krogla
ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.
Poglej Sferna astronomija in Nebesna krogla
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Sferna astronomija in Nebesno telo
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Poglej Sferna astronomija in Nutacija
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Sferna astronomija in Planet
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Sferna astronomija in Precesija
Rektascenzija
Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Poglej Sferna astronomija in Rektascenzija
Sferna geometrija
Na krogli vsota kotov trikotnika ni enaka 180°. Krogla ni evklidski prostor, samo lokalno so zakoni evklidske geometrije dober približek. V majhnih trikotnikih na površini zemlje je vsota kotov trikotnika zelo blizu 180º. Površino krogle lahko prikažemo kot dele dvorazsežne površine.
Poglej Sferna astronomija in Sferna geometrija
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Sferna astronomija in Sonce
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Sferna astronomija in Zemljepisna širina
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Poglej Sferna astronomija in Zvezdni katalog