Kazalo
34 odnosi: Arabci, Atešgah, Azerbajdžan, Šeki, Širvanšahova palača, Baku, Bronasta doba, Derbent, Deviški stolp (Baku), Hinalig, Kanat, Karavanseraj, Kaspijsko jezero, Kokon, Leopard, Nahičevan, Narodni park Gobustan, Nosorogi, Ognjenik, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Osmansko cesarstvo, Palača šekijskih kanov, Perzijci, Petroglif, Pliocen, Rusija, Sasanidsko cesarstvo, Sovjetska zveza, Staro mesto Baku, Svilna pot, Sviloprejka, Visoki Kavkaz, Zakavkazje, Zaratustrstvo.
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Arabci
Atešgah
Atešgah (iz perzijskega آتشگاه, Ātashgāh, azerbajdžansko Atəşgah), pogosto imenovan "Ognjeni tempelj v Bakuju", je gradu podoben tempelj v Surakaniju, predmestju Bakuja v Azerbajdžanu.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Atešgah
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Azerbajdžan
Šeki
Šeki so naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Šeki
Širvanšahova palača
Širvanšahova palača (azerbajdžansko: Şirvanşahlar Sarayı, perzijsko کاخ شروانشاهان) je palača iz 15.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Širvanšahova palača
Baku
Baku (ali) je glavno mesto Azerbajdžana in največje mesto v državi.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Baku
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Bronasta doba
Derbent
Derbent (lezginsko Кьвевар; azerbajdžansko Dərbənd; avarsko Дербенд; perzijsko دربند; judeotatarsko דארבּאנד / Дэрбэнд / Dərbənd) je mesto v Republiki Dagestan v Ruski federaciji ob meji z Azerbajdžanom.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Derbent
Deviški stolp (Baku)
Deviški stolp (azerbajdžansko Qız qalası) je spomenik iz 12.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Deviški stolp (Baku)
Hinalig
Hinalig (azerbajdžansko Xınalıq, hinališko Kətş, Keč) je starodavna vas v Visokem Kavkazu, katere zgodovina sega v obdobje Kavkaške Albanije.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Hinalig
Kanat
Ketara blizu Erfouda, Maroko Kanat (iz arabščine: قناة, kanāt) je sistem, sestavljen iz niza navpičnih jaškov, povezanih z vodoravnimi predori, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z vodo naseljem in za namakanje v vročih, sušnih in delno sušnih podnebjih.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Kanat
Karavanseraj
Isfahanski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja Karavanseraj (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev karavan, pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Karavanseraj
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Kaspijsko jezero
Kokon
Kokon letečega insekta Kokon je zaščitni ovoj okrog bube (metulji) ali okrog jajčec (pajkovci), ki ga živali spredejo z izločki posebnih žlez in včasih prepletejo še z delci hrane ali dlak, tak primer so na primer sviloprejke, ki svoj kokon obdajo s svilo.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Kokon
Leopard
Leopard (znanstveno ime Panthera pardus) je velika mačka, ki živi v Afriki južno od Sahare in v južni Aziji (indijski leopard).
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Leopard
Nahičevan
Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Nahičevan
Narodni park Gobustan
Panorama Gobustana s Kaspijskim jezerom Narodni park Gobustan ali Državni rezervat Gobustan, ki leži zahodno od naselja Gobustan, približno 64 km jugozahodno od središča Bakuja, je bil ustanovljen leta 1966, ko je bila regija razglašena za nacionalno zgodovinsko znamenitost Azerbajdžana v poskusu ohranjanja starodavnih rezbarij, blatnih vulkanov in glasbenih kamnov v regiji.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Narodni park Gobustan
Nosorogi
Nosorógi (znanstveno ime Rhinocerotidae) so družina lihoprstih kopitarjev, ki se prvič pojavi v obdobju eocena pred okoli 50 milijoni let.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Nosorogi
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Ognjenik
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Osmansko cesarstvo
Palača šekijskih kanov
Palača šekijskih kanov (azerbajdžansko Şəki xanlarının sarayı) v Šekiju, Azerbajdžan, je bila poletna rezidenca šekijskh kanov.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Palača šekijskih kanov
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Perzijci
Petroglif
Petroglifi v Cholpon Ati, Kirgizistan Petroglifi (imenovani tudi skalne rezbarije) so piktogramske in logogramske slike, nastale s klesanjem oz.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Petroglif
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Pliocen
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Rusija
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Sasanidsko cesarstvo
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Sovjetska zveza
Staro mesto Baku
Staro mesto Baku ali notranje mesto (azerbajdžansko İçərişəhər) je zgodovinsko jedro Bakuja, glavnega mesta Azerbajdžana.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Staro mesto Baku
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Svilna pot
Sviloprejka
Svilopréjka (znanstveno ime Bombyx mori) je nočni metulj iz družine sviloprejk, iz zapredka katerega pridobivajo svilo.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Sviloprejka
Visoki Kavkaz
Visoki Kavkaz je glavno gorsko območje gorovja Kavkaz.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Visoki Kavkaz
Zakavkazje
Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Zakavkazje
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu in Zaratustrstvo