Kazalo
24 odnosi: Abraham, Albanija, Kavkaz, Azerbajdžan, Azerbajdžanščina, Derviš, Dunaj, Etnografija, Hena, Huni, Islam, Latinica, Med, Noe, Runa, Rusija, Sasanidsko cesarstvo, Sibirija, Strabon, Vesoljni potop, Visoki Kavkaz, Volna, Zaratustrstvo, Zemeljski plin, Zgodovina.
Abraham
Abraham (אַבְרָהָם; sirsko ܐܒܪܗܡ Oraham; ʾIbrāhīm) je ključna oseba v religioznih besedilih judovstva in krščanstva (v 1. Mojzesovi knjigi in posamične omembe drugje), kakor tudi v Koranu, sveti knjigi muslimanov.
Poglej Hinalig in Abraham
Albanija, Kavkaz
Albanija je stara kavkaška pokrajina, ki leži ob obali Kaspijskega morja.
Poglej Hinalig in Albanija, Kavkaz
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Hinalig in Azerbajdžan
Azerbajdžanščina
Azerbajdžánščina, azerščina ali azerbajdžanska turščina je jezik iz turške skupine jezikov.
Poglej Hinalig in Azerbajdžanščina
Derviš
Derviši v Turčiji Derviš (arabsko: ﺵﻴﻭﺭﺩ, darwīš; turško: derviş) je izraz, ki označuje muslimanskega mistika, privrženci tasavufa, mističnega nauka o islamu, disciplina ki se bavi z najglobljim bistvom.
Poglej Hinalig in Derviš
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Hinalig in Dunaj
Etnografija
Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.
Poglej Hinalig in Etnografija
Hena
Héna (znanstveno ime Lawsonia inermis), tudi kana, je cvetnica suhega tropskega in subtropskega območja, ki so jo od davnin uporabljali za pridobivanje barvila (listi).
Poglej Hinalig in Hena
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Hinalig in Huni
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Hinalig in Islam
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Hinalig in Latinica
Med
Med Satje Méd (slovensko arhaično strd) je sladka in viskozna snov, ki jo izdeluje več čebel, med katerimi so najbolj znane medonosne čebele.
Poglej Hinalig in Med
Noe
Noetova barka, Edward Hicks, prva polovica 19. stoletja Minoritskega samostana Olimje Noe (hebrejsko) je svetopisemski očak, znan zlasti v povezavi z vesoljnim potopom.
Poglej Hinalig in Noe
Runa
kamnu iz Röka. Rúna je pisni znak najstarejše pisave germanskih plemen.
Poglej Hinalig in Runa
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Hinalig in Rusija
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Hinalig in Sasanidsko cesarstvo
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Hinalig in Sibirija
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Hinalig in Strabon
Vesoljni potop
Vesoljni potop, Gustave Doré Izraz vesoljni potop označuje poplavo velikih razsežnosti, ki naj bi uničila Zemljo pred več tisoč leti.
Poglej Hinalig in Vesoljni potop
Visoki Kavkaz
Visoki Kavkaz je glavno gorsko območje gorovja Kavkaz.
Poglej Hinalig in Visoki Kavkaz
Volna
Surova volna Volna so vlakna, pridelana iz kožuhov živali družine caprinae, predvsem udomačene ovce.
Poglej Hinalig in Volna
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Hinalig in Zaratustrstvo
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Hinalig in Zemeljski plin
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Hinalig in Zgodovina
Prav tako znan kot Hinalik.