Kazalo
46 odnosi: Andrija Kačić Miošić, Antun Bauer, Đuro Arnold, Čedomil Veljačić, Beograd, Branko Bošnjak, Dubrovnik, Faust Vrančić, Filozofija, Frane Petrić, Franjo Marković, Gajo Petrović, Hrvati, Igor Primorac, Imotski, Ivan Focht, Josip Lisac, Krištof Dombrin, Milan Kangrga, Nenad Miščević, Pavle Gregorić, Predrag Vranicki, Ruđer Josip Bošković, Sarajevo, Severin na Kupi, Seznam, Srebrenica, Sumartin, Zagreb, 1445, 1520, 1549, 1610, 1622, 1761, 1837, 1861, 1888, 1927, 1930, 1933, 1942, 1945, 1950, 1961, 1992.
Andrija Kačić Miošić
Andrija Kačić Miošić-spomenik v rodnem Bristu Andrija Kačić Miošić, hrvaški frančiškanski redovnik, pisatelj in pesnik, * 17. april 1704 Brist pri Makarski, † 12. december 1760, Zaostrog.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Andrija Kačić Miošić
Antun Bauer
Antun Bauer (tudi Antonio Bauer), hrvaški teolog, rimskokatoliški duhovnik, zagrebški nadškof, * 11. februar 1856, Breznica v Varaždinski županiji, Hrvaška, † 7. december 1937, Zagreb Bauer je bil rektor Univerze v Zagrebu v študijskem letu 1906/07, nadškof Zagreba (1914–1937) in profesor filozofije in apologetike na Katoliški teološki fakulteti.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Antun Bauer
Đuro Arnold
Đuro Arnold, hrvaški pedagog, geograf, zgodovinar in filozof, * 24. marec 1853, Ivanec, † 22. februar 1941.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Đuro Arnold
Čedomil Veljačić
Čedomil Veljačić (Bhikkhu Ñāṇađīvako), hrvaški filozof, orientalist in eden najpomembnejših predstavnikov hrvaškega budizma *18. junij 1915, Zagreb, Hrvaška, † 28. december 1997, San Francisco, Kalifornija.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Čedomil Veljačić
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Beograd
Branko Bošnjak
Branko Bošnjak, hrvaški filozof,14 januar 1923 Stojčinovac – 18 junij 1996 (73 let) Zagreb.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Branko Bošnjak
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Dubrovnik
Faust Vrančić
Faust Vrančić, (latinsko Faust Vranitus), hrvaški polihistor, jezikoslovec, inženir, izumitelj, škof in diplomat, * 1551, Šibenik, † 20. januar 1617, Benetke.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Faust Vrančić
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Filozofija
Frane Petrić
Frane Petrić (latinsko Franciscus Patricius; italijansko Francesco Patrizi da Cherso), hrvaški renesančni humanist, * 25. april 1529,Cres (Hrvaška), † 6. februar 1597, Rim, Italija. Franjo Petrič je bil odkrito nasproten aristotelovski sholastiki. Aristotelova filozofija je zanj bistveno preveč racionalistična, da bi bila združljiva s krščanstvom.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Frane Petrić
Franjo Marković
Franjo Marković, hrvaški pedagog in filozof, * 26. julij 1845, Križevci, † 15. september 1914, Zagreb.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Franjo Marković
Gajo Petrović
Gajo Petrović (srbska cirilica: Гайо Петрович), hrvaški filozof, * 12. marec 1927, Karlovec, † 13. junij 1993, Zagreb.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Gajo Petrović
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Hrvati
Igor Primorac
Igor Primorac (Igor Primoratz), hrvaški filozof, * 6. oktober 1945, Moskva, Rusija.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Igor Primorac
Imotski
Imotski je mesto in občina s statusom mesta (Grad Imotski) na Hrvaškem v bližini bosansko-hercegovske meje, ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Imotski
Ivan Focht
Ivan Focht, hrvaško-bosanski filozof, muzikolog in mikolog, * 7. junij 1927, Sarajevo, † 20. oktober 1992.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Ivan Focht
Josip Lisac
Josip Lisac, hrvaški jezikoslovec, dialektolog in akademik, * 23. november 1950, Turni pri Delnicah, Gorski kotar, Hrvaška.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Josip Lisac
Krištof Dombrin
Krištof Dombrin, hrvaški jezuit, pedagog, filozof in teolog, * 1572, Zagreb, † 2. julij 1631, Dobrla vas.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Krištof Dombrin
Milan Kangrga
Milan Kangrga, hrvaški filozof, * 1. maj 1923, Zagreb, Kraljevina SHS, † 25. april 2008, Zagreb, Jugoslavija.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Milan Kangrga
Nenad Miščević
Nenad Miščević, hrvaški analitični, filozof, doktor filozofije in publicist, * 1. november, 1950, Zagreb.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Nenad Miščević
Pavle Gregorić
Pavle Gregorić, hrvaški komunist, zdravnik, prvoborec, politik, diplomat in narodni heroj, * 1892, † 1989.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Pavle Gregorić
Predrag Vranicki
Predrag Vranicki (21. januar 1922 – 31. januar 2002) je bil hrvaški filozof, profesor in akademik.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Predrag Vranicki
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Ruđer Josip Bošković
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Sarajevo
Severin na Kupi
Severin na Kupi so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Vrbovsko; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Severin na Kupi
Seznam
Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Seznam
Srebrenica
Srebrenica je mesto in središče istoimenske občine v Bosni in Hercegovini.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Srebrenica
Sumartin
Sumartin je naselje in manjše pristanišče na otoku Brač, ki upravno spada pod občino Selca; le-ta spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Sumartin
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in Zagreb
1445
1445 (MCDXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1445
1520
1520 (MDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1520
1549
1549 (MDXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1549
1610
1610 (MDCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1610
1622
1622 (MDCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1622
1761
1761 (MDCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1761
1837
1837 (MDCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1837
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1861
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1888
1927
1927 (MCMXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1927
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1930
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1933
1942
1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1942
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1945
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1950
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1961
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam hrvaških filozofov in 1992