Kazalo
43 odnosi: Astronomija, Šanghaj, Čangan, Budizem, Daoizem, Dinastija Han, Dinastija Lju Song, Dinastija Tang, Dzu Čongdži, Hebej, Heftaliti, Henan, Incest, Indija, Indijski ocean, Jame Jungang, Jame Mogao, Jangce, Japonska, Jogurt, Kaligrafija, Kambodža, Kartografija, Kitajščina, Kitajska, Konfucijanstvo, Konjenica, Luojang, Matematika, Medicina, Nandžing, Pagoda, Perzija, Pesništvo, Pinjin, Rouranski kaganat, Rumena reka, Sanskrt, Sečuan, Stupa (zgradba), Upor rumenih turbanov, Vietnam, Zahodni Vej.
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Severne in južne dinastije in Astronomija
Šanghaj
Šanghaj (prečrkovano Dzóhai, standardna kitajska izgovorjava) je velemesto, z več kot 25 milijoni prebivalcev pa tudi največje kitajsko mesto in pomembno gospodarsko središče ter največje pristanišče Kitajske.
Poglej Severne in južne dinastije in Šanghaj
Čangan
Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.
Poglej Severne in južne dinastije in Čangan
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Severne in južne dinastije in Budizem
Daoizem
''yin'' in ''yang''Daoizem (Wade—Giles: taoizem) je starokitajska tradicija in miselnost, ki se deli na klasični oziroma filozofski (道家; pinyin: Dàojiā) in ljudski ali religiozni daoizem (道教; pinyin: Dàojiào).
Poglej Severne in južne dinastije in Daoizem
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Severne in južne dinastije in Dinastija Han
Dinastija Lju Song
Dinastija Song, v zgodovini znana kot Lju Song (kitajsko 劉宋), Nekdanji Song (前宋) ali Song (južnih) dinastij (南朝宋), je bila kitajska cesarska dinastija, prva od štirih južnih dinastij v obdobju severnih in južnih dinastij.
Poglej Severne in južne dinastije in Dinastija Lju Song
Dinastija Tang
Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.
Poglej Severne in južne dinastije in Dinastija Tang
Dzu Čongdži
Dzu Čongdži (kitajsko: 祖冲之; pinjin: Zǔ Chōngzhī; Wade-Giles: Tsu Ch'ung-chih), kitajski astronom, matematik in fizik, * 429, Baoding, Hebei, Kitajska, † 501.
Poglej Severne in južne dinastije in Dzu Čongdži
Hebej
Hebej (kitajsko 河北i, dobesedno Severno od reke) je severna provinca Ljudske republike Kitajske.
Poglej Severne in južne dinastije in Hebej
Heftaliti
Heftaliti so bili srednjeazijska plemenska zveza, katere nastanek in sestava ostajata nejasna.
Poglej Severne in južne dinastije in Heftaliti
Henan
Henan (kitajsko 河南, dobesedno Južno od reke) ali Honan je kitajska provinca v osrednji Kitajski.
Poglej Severne in južne dinastije in Henan
Incest
Incest (latinsko incéstus; tudi krvoskrunstvo, krvosramnost, rodoskrunstvo) označuje spolni odnos med družinskimi člani ali sorodniki.
Poglej Severne in južne dinastije in Incest
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Severne in južne dinastije in Indija
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Severne in južne dinastije in Indijski ocean
Jame Jungang
Jame Jungang (kitajsko 云冈石窟, pinjin Yúngāng shíkū), v preteklosti znane kot Jame Vudžovšan (kitajsko 武州山 / 武周山, pinjin Wǔzhōushān), so starodavne kitajske budistične tempeljske jame, zgrajene med dinastijo Severni Vej blizu mesta Datong, takrat imenovanega Pingčeng, v provinci Šanši.
Poglej Severne in južne dinastije in Jame Jungang
Jame Mogao
Jame Mogao, znane tudi pod imenom Tisoč Budinih jam ali Jame tisočih Bud, tvorijo sistem 500 templjev 25 km jugovzhodno od središča Dunhuanga, oaze, ki se nahaja na verskem in kulturnem križišču na Svilne ceste v provinci Gansu na Kitajskem.
Poglej Severne in južne dinastije in Jame Mogao
Jangce
Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja.
Poglej Severne in južne dinastije in Jangce
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Severne in južne dinastije in Japonska
Jogurt
Jogurt Jogurt je mlečni proizvod, ki nastane z bakterijsko fermentacijo mleka.
Poglej Severne in južne dinastije in Jogurt
Kaligrafija
Kaligrafija (iz grških besed κάλλος kallos - »lepota« in γραφή graphẽ »pisanje«) je zvrst vizualne umetnosti, ki se ukvarja z abstraktnim oblikovanjem pisave.
Poglej Severne in južne dinastije in Kaligrafija
Kambodža
Kraljevína Kambódža (prej poznana kot Kampúčija, kamboško Slika:Official_name_of_Cambodia.png, prečrkovano: Preăh Réachéanachâkr Kâmpŭchea) je država v Jugovzhodni Aziji z več kot 13 milijoni prebivalcev.
Poglej Severne in južne dinastije in Kambodža
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Severne in južne dinastije in Kartografija
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Poglej Severne in južne dinastije in Kitajščina
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Severne in južne dinastije in Kitajska
Konfucijanstvo
Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.
Poglej Severne in južne dinastije in Konfucijanstvo
Konjenica
Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.
Poglej Severne in južne dinastije in Konjenica
Luojang
Luojang (poenostavljeno kitajsko 洛阳, tradicionalno kitajsko 洛陽, pinjin Luò Yáng) je mesto ob izlivu reke Luo v Rumeno reko na zahodu province Henan, Kitajska.
Poglej Severne in južne dinastije in Luojang
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Severne in južne dinastije in Matematika
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Severne in južne dinastije in Medicina
Nandžing
Nandžing alternativno prečrkovano kot Nanking ali Nankin je glavno mesto kitajske province Džjangsu, ter pomembno mesto v kitajski zgodovini in kulturi, mdr.
Poglej Severne in južne dinastije in Nandžing
Pagoda
Pagoda je stopničasta stavba, ki označuje neko sveto mesto.
Poglej Severne in južne dinastije in Pagoda
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Severne in južne dinastije in Perzija
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Severne in južne dinastije in Pesništvo
Pinjin
Pinjin (daljše poimenovanje:, tudi) je v jezikoslovju sistem za zapisovanje kitajskih glasov in besed v latinici.
Poglej Severne in južne dinastije in Pinjin
Rouranski kaganat
Rouranski kaganat je bila zveza nomadskih plemen na severnih mejah Notranje Kitajske.
Poglej Severne in južne dinastije in Rouranski kaganat
Rumena reka
Rumena reka (Huang He) je kitajska reka, znana po lebdečih delcih rumene puhlice, ki ji dajejo barvo, po kateri je dobila ime.
Poglej Severne in južne dinastije in Rumena reka
Sanskrt
devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.
Poglej Severne in južne dinastije in Sanskrt
Sečuan
Sečuan (tudi Sičuan,,; latinizirano kot Sdzečuan ali Sdzečvan) je celinska provinca na jugozahodu Kitajske, ki zaseda večino Rdeče kotline in najbolj vzhodni del Tibetanske visoke planote med reko Džinša na zahodu, gorovjem Daba na severu in Junansko-Guidžovško planoto na jugu.
Poglej Severne in južne dinastije in Sečuan
Stupa (zgradba)
"Velika stupa" v Schanchiju Stupa je budistični spomenik, simbol Bude in budizma.
Poglej Severne in južne dinastije in Stupa (zgradba)
Upor rumenih turbanov
Upor rumenih turbanov (tradicionalno kitajsko 黃巾之亂, poenostavljeno kitajsko 黄巾之乱 pinjin Huángjīn zhī luàn, dobesedno konflikt rumenega turbana) je bil kmečki upor v dinastiji Kasnejši Han v starodavni Kitajski. Izbruhnil je okoli marca 184 n. št. med vladavino cesarja Linga.
Poglej Severne in južne dinastije in Upor rumenih turbanov
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Poglej Severne in južne dinastije in Vietnam
Zahodni Vej
Vej, v zgodovinopisju znan kot Zahodni Vej, je bil kitajska cesarska dinastija, ki je prišla na oblast po razpadu Severnega Veja.
Poglej Severne in južne dinastije in Zahodni Vej