Kazalo
25 odnosi: Apsida, Arhivolt, Arles, Bazilika (zgradba), Benediktinci, Bernard iz Clairvauxa, Bouches-du-Rhône, Cistercijani, Durance, Francija, Francoska gotska arhitektura, Francoska revolucija, Gotska arhitektura, Kapitel, Kapiteljska dvorana, Križni hodnik, Provansa, Refektorij, Rimskokatoliška cerkev, Romanska arhitektura, Rozeta (arhitektura), Samostan, Stolnica svetega Odrešenika, Aix, Timpanon (arhitektura), Transept.
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Samostan Silvacane in Apsida
Arhivolt
Arhivolt je polkrožni lok - ločno čelo, ločna čelna špaletna površina polkrožnega loka, ki povezuje dva stebra oziroma prednji lok v arhitravu (v helenistični, rimski, renesančni in baročni arhitekturi).
Poglej Samostan Silvacane in Arhivolt
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Poglej Samostan Silvacane in Arles
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Samostan Silvacane in Bazilika (zgradba)
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Samostan Silvacane in Benediktinci
Bernard iz Clairvauxa
Bernard iz Clairvauxa, krščanski mistik, menih in opat, ustanovitelj cistercijanov, cerkveni učitelj, cerkveni pisatelj in svetnik, * 1090, Fontaine-lès-Dijon, danes Francija, † 20. avgust 1153, opatija Clairvaux, danes Francija iza in neža.
Poglej Samostan Silvacane in Bernard iz Clairvauxa
Bouches-du-Rhône
Bouches-du-Rhône (/ˌbuːʃ djuː ˈroʊn/ BOOSH dew ROHN, francosko, lokalno; okcitansko Bocas de Ròse; »Ustje Rone«) je departma v južni Franciji.
Poglej Samostan Silvacane in Bouches-du-Rhône
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Poglej Samostan Silvacane in Cistercijani
Durance
Durance (okcitansko Durença) je 320 km dolga reka v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Samostan Silvacane in Durance
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Samostan Silvacane in Francija
Francoska gotska arhitektura
Stolnica Notre-Dame v Parizu Francoska gotska arhitektura je slog, ki se je pojavil v Franciji leta 1140 in je prevladoval do sredine 16.
Poglej Samostan Silvacane in Francoska gotska arhitektura
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Samostan Silvacane in Francoska revolucija
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Samostan Silvacane in Gotska arhitektura
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Samostan Silvacane in Kapitel
Kapiteljska dvorana
Kapiteljska dvorana v Lincolnski katedrali z zunanjimi oporniki okoli zgradbe Kapiteljska dvorana v Southwell Minster Kapiteljska dvorana v Canterburyski katedrali Pozno renesančna mogočna katedrala v Toledu z lesenim opažem na stropu Kapiteljska dvorana ali chapter house je stavba ali prostor, ki je del katedrale, samostanske ali kolegijske cerkve, v kateri se izvajajo večja srečanja duhovščine.
Poglej Samostan Silvacane in Kapiteljska dvorana
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Samostan Silvacane in Križni hodnik
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Samostan Silvacane in Provansa
Refektorij
Refektorij v samostanu v Tomarju, Portugalska Refektorij (iz latinskega refectus, osvežitev) je jedilnica, zlasti v samostanih, internatih in akademskih ustanovah.
Poglej Samostan Silvacane in Refektorij
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Samostan Silvacane in Rimskokatoliška cerkev
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Samostan Silvacane in Romanska arhitektura
Rozeta (arhitektura)
Zunanjost rozete na Stolnici v Strasbourgu Notranjost rozete na stolnici v Strasbourgu Arhitekturna risba rozete na stolnici v Strasbourgu, Francija Okno rozeta (tudi Katarinino okno) se pogosto uporablja kot splošen izraz za okroglo okno, vendar se uporablja zlasti za tista, ki so v cerkvah zgrajenih v gotskem slogu in so razdeljena na segmente s kamnitimi okenskimi križi in krogovičjem.
Poglej Samostan Silvacane in Rozeta (arhitektura)
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Samostan Silvacane in Samostan
Stolnica svetega Odrešenika, Aix
Stolnica sv.
Poglej Samostan Silvacane in Stolnica svetega Odrešenika, Aix
Timpanon (arhitektura)
Ljubljanska Opera po obnovi Timpanon je gradbeni element ali stavbni člen in je prvotno predstavljal trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča.
Poglej Samostan Silvacane in Timpanon (arhitektura)
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Samostan Silvacane in Transept