Kazalo
20 odnosi: Antropocentrizem, Demokracija, Dominikanci, Družba Jezusova, Drugi lateranski koncil, Fevdalizem, Francisco de Vitoria, Francoska revolucija, Fray Luis de León, Herezija, Humanizem, Izvirni greh, Kapitalizem, Luis de Molina, Naravno pravo, Polemika, Pozitivizem, Renesansa, Svobodna volja, Univerza v Salamanci.
- Sholastika
- Univerza v Salamanci
Antropocentrizem
Antropocentrízem (grško άνθρωπος: anthropos - človek, človeško bitje + κέντρον: kentron - središče) je nazor, katerega glavna zamisel je človekova nadrejenost naravi.
Poglej Salamanška šola in Antropocentrizem
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Salamanška šola in Demokracija
Dominikanci
Sveti Dominik Dominikanci (latinsko: Ordo praedicatorum, slovensko: Red pridigarjev - kratica: OP) so katoliški red bratov pridigarjev, ki ga je ustanovil sveti Dominik v 13.
Poglej Salamanška šola in Dominikanci
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Salamanška šola in Družba Jezusova
Drugi lateranski koncil
Drugi lateranski koncil je vesoljni cerkveni zbor, ki je potekal v Rimu, glavnem mestu Papeške države v Lateranu, 4.
Poglej Salamanška šola in Drugi lateranski koncil
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Salamanška šola in Fevdalizem
Francisco de Vitoria
Francisco de Vitoria, znan tudi kot Francisco de Victoria, španski rimskokatoliški filozof, teolog in pravnik, * 1485, Burgos, † 12. avgust 1546, Salamanca Je ustanovitelj filozofske tradicije obdobja renesančne Španije, znane kot "salamanška šola".
Poglej Salamanška šola in Francisco de Vitoria
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Salamanška šola in Francoska revolucija
Fray Luis de León
Univerzi v Salamanci. Fray (iz besede fraile, ki v španščini pomeni "menih" oziroma "brat") Luis de León (F.); pesnik, humanist, pripadnik avguštinskega reda in ustanovitelj salamantinske šole, * 1527 ali 1528, Belmonte, Cuenca; † 23. avgust 1591, Madrigal de las Altas Torres.
Poglej Salamanška šola in Fray Luis de León
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Salamanška šola in Herezija
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Salamanška šola in Humanizem
Izvirni greh
Izvirni greh (latinsko peccatum originale), imenovan tudi greh prednikov, je krščanski nauk o stanju greha, v katerem človeštvo obstaja od padca človeka, ki izvira iz Adamovega in Evinega upora v Edenskem vrtu, in sicer greh neposlušnosti pri uživanju prepovedanega sadeža z drevesa spoznanja dobrega in zla.
Poglej Salamanška šola in Izvirni greh
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Salamanška šola in Kapitalizem
Luis de Molina
Luis de Molina, španski jezuit, teolog in politični filozof, * 29. september 1535, Cuenca, Španija, † 12. oktober 1600, Madrid, Španija.
Poglej Salamanška šola in Luis de Molina
Naravno pravo
Naravno pravo so razvijali že antični filozofi Sokrat, Platon, Aristotel.
Poglej Salamanška šola in Naravno pravo
Polemika
Polemika je ostra izmenjava nasprotujočih mnenj, navadno pri spornih političnih (volilnih), verskih, znanstvenih, literarnih, filozofskih temah.
Poglej Salamanška šola in Polemika
Pozitivizem
Pozitivizem je filozofska smer (utemeljitelj Auguste Comte), ki kot zanesljivo podlago spoznanja priznava le neposredno dano (pozitivno), predvsem dano v čutni zaznavi in zato zavrača metafiziko.
Poglej Salamanška šola in Pozitivizem
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Salamanška šola in Renesansa
Svobodna volja
Svobodna volja je posameznikova domnevna sposobnost, da lahko svobodno izbira in pri tem ni omejen, oviran oz.
Poglej Salamanška šola in Svobodna volja
Univerza v Salamanci
Univerza v Salamanci je najstarejša univerza v Španiji (odkar Univerza v Palenciji ne obstaja več) in ena najstarejših univerz v Evropi (skupaj z univerzami v Bologni, Parizu, Oxfordu, Cambridgeu, Padovi…).
Poglej Salamanška šola in Univerza v Salamanci