Kazalo
82 odnosi: Abu Simbel, Abusir, Alabaster, Anatolija, Šepseskare, Četrta egipčanska dinastija, Baker, Biblos, Buhen, Dahšur, Devetnajsta egipčanska dinastija, Diorit, Dvanajsta egipčanska dinastija, El Kab, Elektron (zlata zlitina), Faraon, Giza, Gnajs, Granit, Grščina, Hator, Heliopolis, Intef, Kamen iz Palerma, Kanaan, Kapitel, Karnaški seznam kraljev, Karnak, Kartuša, Kefren, Keops, Kronologija, Kubit (dolžinska mera), Levant, Libanon, Libanonska cedra, Libija, Libijska puščava, Malahit, Maneton, Mastaba, Neferefre, Neferirkare Kakai, Nekbet, Njuserre, Novo egipčansko kraljestvo, Nubija, Osemnajsta egipčanska dinastija, Pepi II., Peta egipčanska dinastija, ... Razširi indeks (32 več) »
Abu Simbel
Abu Simbel sta dva mogočna kamnita templja v kraju Abu Simbel, majhni vasici v Nubiji v južnem Egiptu, v bližini meje s Sudanom.
Poglej Sahure in Abu Simbel
Abusir
Abusir (arabsko ابو صير, egipčansko pr wsjr, koptsko ⲃⲟⲩⲥⲓⲣⲓ, busiri, Ozirisova hiša (ali tempelj)) je ime, ki so ga egiptologi dali arheološkemu najdišču, obširni nekropoli iz obdobja Starega kraljestva v bližini sodobnega Kaira.
Poglej Sahure in Abusir
Alabaster
Okno iz alabastra v mavzoleju Galle Placidije v Raveni (Italija) Alabaster je mineral ali kamnina, ki je mehka in se pogosto uporablja za rezanje, pa tudi za izdelavo mavca v prahu.
Poglej Sahure in Alabaster
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Sahure in Anatolija
Šepseskare
Šepseskare ali Šepseskara (poslovenjeno Plemenita je Rajeva duša) je bil četrti ali peti vladar Pete dinastije (2498 pr. n. št.–2345 pr. n. št.) Starega egipčanskega kraljestva.
Poglej Sahure in Šepseskare
Četrta egipčanska dinastija
Kamna iz Palerma, na katerem je opis prihoda ladij med Sneferujevo vladavino, Petriejev muzej egipčanske arheologije, London Četrta egipčanska dinastija je vladala od okoli 2613 do 2494 pr.
Poglej Sahure in Četrta egipčanska dinastija
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Sahure in Baker
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Sahure in Biblos
Buhen
Horov tempelj v Buhenu, zdaj v Sudanskem narodnem muzeju Buhen je bil staroegipčansko naselje na zahodni obali Nila severno oziroma pod Nilovim drugim kataraktom v sodobnem Sudanu.
Poglej Sahure in Buhen
Dahšur
Dahšur (egipčansko arabsko دهشور, Dahšūr) je kraljevska nekropola v puščavi na zahodnem bregu Nila približno 40 km južno od Kaira.
Poglej Sahure in Dahšur
Devetnajsta egipčanska dinastija
Devetnajsta egipčanska dinastija je bila druga dinastija, ki je vladala v Novem egipčanskem kraljestvu od 1292 do 1189 pr.
Poglej Sahure in Devetnajsta egipčanska dinastija
Diorit
Diorit diagramu QAPF Diorit je siva do temno siva, včasih tudi črna ali modrikasto siva srednja intruzivna magmatska kamnina (globočnina), ki je sestavljena predvsem iz srednjih plagioklazov (najpogosteje andezina), biotita, rogovače in/ali piroksena.
Poglej Sahure in Diorit
Dvanajsta egipčanska dinastija
Dvanajsta egipčanska dinastija se pogosto združuje z Enajsto, Trinajsto in Štirinajsto dinastijo v Staro egipčansko kraljestvo.
Poglej Sahure in Dvanajsta egipčanska dinastija
El Kab
El Kab ali Elkab je arheološko najdišče v Gornjem Egiptu na vzhodnem bregu Nila ob ustju Vadi Hillala približno 80 km južno od Luksorja, starodavnih Teb.
Poglej Sahure in El Kab
Elektron (zlata zlitina)
'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7.
Poglej Sahure in Elektron (zlata zlitina)
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Poglej Sahure in Faraon
Giza
Giza je mesto in planotast svet v Egiptu na levem bregu reke Nil v smeri jugozahodno od starega mestnega jedra Kaira.
Poglej Sahure in Giza
Gnajs
Vzorec gnajsa kaže "gnajsove pasove". Gnajs je pogost in splošno razširjen tip kamnine, nastale v visoko kvalitetnih regionalnih metamorfnih procesih že obstoječih formacij, ki so bile prvotno bodisi magmatske ali sedimentne kamnine.
Poglej Sahure in Gnajs
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Sahure in Granit
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Sahure in Grščina
Hator
V egipčanski mitologiji je Hator boginja neba, ljubezni, lepote, veselja, materinstva, tujih dežel, rudarstva, glasbe in plodnosti.
Poglej Sahure in Hator
Heliopolis
Heliopolis je bil veliko mesto v Starem Egiptu, upravno središče 13.
Poglej Sahure in Heliopolis
Intef
Intef, Intef starejši ali Intef Veliki (Intef-Aa), sin Ikuja, je bil tebanski nomarh v Prvem vmesnem obdobju Egipta okoli leta 2150 pr.
Poglej Sahure in Intef
Kamen iz Palerma
Kamen iz Palerma Snefrujevega seznama Kamen iz Palerma je eden od sedmih ohranjenih delov stele, znane kot Kraljevski letopisi Starega kraljestva starega Egipta, na kateri je seznam egipčanskih kraljev od 1. dinastije (okoli 3150–2890 pr. n. št.) do prvih vladarjev 5. dinastije (okoli 2392–2283 pr.
Poglej Sahure in Kamen iz Palerma
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Sahure in Kanaan
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Sahure in Kapitel
Karnaški seznam kraljev
Risba seznama iz leta 1843 Karnaški seznam kraljev je seznam zgodnjih egipčanskih faraonov, vgraviran v kamnite plošče na jugozahodnem vogalu slavnostne dvorane Tutmoza III. v karnaškem tempeljskem kompleksu v sodobnem Luksorju, Egipt.
Poglej Sahure in Karnaški seznam kraljev
Karnak
Tempeljski kompleks Karnak, znan kot Karnak, sestavlja veliko propadlih templjev, kapel, stebrov in drugih zgradb.
Poglej Sahure in Karnak
Kartuša
Staroegipčanska kartuša faraona Tutmoza III., Karnak, Egipt Fragment stele s kartušami Ehnatona, Nefretete in Atona, Amarna, osemnajsta dinastija; The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London Kartuša je pokončen oval z ravno črto pod njim, ki je v egipčanski hieroglifski pisavi označeval faraonovo ime.
Poglej Sahure in Kartuša
Kefren
Kefren (iz starogrškega, Hefren), Kafre ali Kafra je bil egipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal 26 let okoli 2570 pr.
Poglej Sahure in Kefren
Keops
Kufu, s celim imenom Knum Kufu, bolj znan po grškem imenu Keops, je bil staroegipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal v obdobju zgodnjega Starega kraljestva v 26. stoletju pr. n. št. Bil je drugi vladar Četrte dinastije, ki je nasledil morebitnega očeta, faraona Sneferuja.
Poglej Sahure in Keops
Kronologija
Kronologíja je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje dogodke v času, predvsem s poudarkom razvrščanja zgodovinskih dogodkov v časovni trak in primerjanje istih dogodkov na podlagi različnih koledarjev oz.
Poglej Sahure in Kronologija
Kubit (dolžinska mera)
Kubit (iz latinskega cubitus, laket, slovensko komolec, laket) je stara dolžinska mera, definirana kot dolžina iztegnjene podlakti od komolca do vrha srednjega prsta.
Poglej Sahure in Kubit (dolžinska mera)
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Sahure in Levant
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Sahure in Libanon
Libanonska cedra
Líbanonska cédra (znanstveno ime Cedrus libani) je zimzelena drevesna vrsta iz rodu ceder (Cedrus) v družini borovk (Pinaceae), ki izvira iz Bližnjega vzhoda.
Poglej Sahure in Libanonska cedra
Libija
Libija (arabsko ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
Poglej Sahure in Libija
Libijska puščava
Libijska puščava je afriška puščava, ki tvori severni in vzhodni del Sahare v sodobni Libiji, jugozahodnem Egiptu in severozahodnem Sudanu.
Poglej Sahure in Libijska puščava
Malahit
Malahit (grško malakos - slez) je mineral bakrovega hidroksi karbonata in spada v 5.
Poglej Sahure in Malahit
Maneton
Maneton (ali) je bil domnevno egipčanski svečenik iz Sebenita (egipčansko Tjebnutjer), ki je živel v ptolemajskem obdobju v zgodnjem 3.
Poglej Sahure in Maneton
Mastaba
Mastaba ('mɑːstɑːbɑː ali ma:'sta:ba) ali '"pr-djt'" (pomeni »hiša za večnost«) je vrsta starodavne egipčanske grobnice v obliki pravokotne strukture z navznoter nagnjenimi stranicami in ravno zgornjo površino, zgrajeno iz blatne opeke (iz reke Nil) ali kamna nad površino terena in grobnimi prostori pod zemljo.
Poglej Sahure in Mastaba
Neferefre
Neferefre Isi, znan tudi kot Raneferef ali Ranefer (helenizirano) je bil faraon Starega Egipta, najverjetneje četrti ali morda peti vladar iz Pete dinastije Starega kraljestva.
Poglej Sahure in Neferefre
Neferirkare Kakai
Neferirkare Kakai (helenizirano) je bil tretji faraon iz Pete egipčanske dinastije, ki je vladal v 25.
Poglej Sahure in Neferirkare Kakai
Nekbet
Nekbet s palico in obročem ''šen'' Nekbet je bila preddinastična lokalna boginja iz egipčanske mitologije, zavetnica mesta Nekeb.
Poglej Sahure in Nekbet
Njuserre
Njuserre Ini (helenizirano v ´Ραθούρης) je bil šesti faraon iz Pete dinastije Starega egipčanskega kraljestva.
Poglej Sahure in Njuserre
Novo egipčansko kraljestvo
Novo egipčansko kraljestvo, včasih tudi Egipčansko cesarstvo, je obdobje egipčanske zgodovine od 16.
Poglej Sahure in Novo egipčansko kraljestvo
Nubija
Nubija je območje ob reki Nil, ki je bila v današnjem severnem Sudanu in južnem delu Egipta.
Poglej Sahure in Nubija
Osemnajsta egipčanska dinastija
Egipt na višku svoje moči (15. stoletje pr. n. št.) Osemnajsta egipčanska dinastija je bila prva dinastija staroegipčanskega Novega kraljestva, ki je vladal od 1549/1550 pr.
Poglej Sahure in Osemnajsta egipčanska dinastija
Pepi II.
Pepi II. je bil faraon iz Šeste egipčanske dinastije Starega kraljestva, ki je vladal od 2284 do po 2247 pr.
Poglej Sahure in Pepi II.
Peta egipčanska dinastija
Peta dinastija Starega egipčanskega kraljestva je vladala približno 150 let od okoli 2494 do 2345 pr.
Poglej Sahure in Peta egipčanska dinastija
Piramidion
Kairu Amenemheta III. at Dahshur Rdeče piramide v Dahšurju Piramidion je najvišji del ali vršni kamen egipčanske piramide ali obeliska.
Poglej Sahure in Piramidion
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Sahure in Portik
Pta
Pta (tudi Ptah) je v staroegipčanski mitologiji stvarnik sveta, zaščitnik umetnikov in rokodelcev ter bog mesta Memfis, južno od sodobnega Kaira, ki je bil precej časa tudi kraljeva rezidenca.
Poglej Sahure in Pta
Ptolemajci
Ptolemajska rodbina (starogrško, Ptolemaioi, slovensko Ptolemajci), včasih omenjeni tudi kot Lagidi (starogrško, Lagidai, po Lagu, Očetu Ptolemaja I.) so bili makedonska grška vladarska rodbina, ki je vladala v helenističnem obdobju Starega Egipta.
Poglej Sahure in Ptolemajci
Ra (mitologija)
Ra, Raa ali Re (arabsko رع, koptsko Fra) je bil v staroegipčanski mitologiji bog sonca, stvarnik ljudi in bogov.
Poglej Sahure in Ra (mitologija)
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Sahure in Ramzes II.
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Poglej Sahure in Rdeče morje
Sakara
Sakara (arabsko سقارة) je obširno starodavno pokopališče (nekropola) staroegipčanske prestolnice Memfis.
Poglej Sahure in Sakara
Sakarski seznam kraljev
Sakarski seznam kraljev ali Sakarska plošča je starodavna plošča iz ramzeškega obdobja s seznamom egipčanskih faraonov.
Poglej Sahure in Sakarski seznam kraljev
Sekmet
Sekmet ali Sakmis, dobesedno Močna, je bila egipčanska boginja bojevnica in boginja zdravja.
Poglej Sahure in Sekmet
Senusret I.
Senusret I., znan tudi kot Sesostris I., je bil sin faraona Amenemheta I. in drugi faraon Dvanajste egipčanske dinastije.
Poglej Sahure in Senusret I.
Seznam egipčanskih piramid
Seznam egipčanskih piramid vsebuje osnovne podatke piramid, urejene po časovnem zaporedju, kjer je to mogoče.
Poglej Sahure in Seznam egipčanskih piramid
Seznam faraonov
Seznam faraonov vsebuje vladarje Starega Egipta od zgodnjega dinastičnega obdobja pred letom 3100 pr.
Poglej Sahure in Seznam faraonov
Sinajski polotok
Sinajski polotok, prometno omrežje Sinajski polotok; posneto iz plovila Space Shuttle STS-40 Sinajski polotok je polotok trikotne oblike, ki leži med Sredozemskim morjem (na severu), Rdečim morjem (na zahodu) in Akabskim zalivom (na vzhodu).
Poglej Sahure in Sinajski polotok
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Sahure in Sirija
Srednje egipčansko kraljestvo
Srednje egipčansko kraljestvo ali krajše Srednje kraljestvo je nastalo po ponovni združitvi Egipta okoli leta 2050 pr.
Poglej Sahure in Srednje egipčansko kraljestvo
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Sahure in Stari vek
Staro egipčansko kraljestvo
Staro egipčansko kraljestvo je obdobje v 3.
Poglej Sahure in Staro egipčansko kraljestvo
Stela
Stela je žensko osebno ime.
Poglej Sahure in Stela
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Sahure in Suženjstvo
Taharka
Taharka ali Taharko (hebrejsko תִּרְהָקָה, sodobno hebrejsko Tirhaka, tibersko Tirehākā, Maneton: Tarakos, Strabon: Tearco) je bil faraon Petindvajsete egipčanske dinastije in kralj Kraljestva Kuš, ki je vladal od leta 690 do 664 pr.
Poglej Sahure in Taharka
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Sahure in Topografija
Torinski seznam kraljev
Torinski seznam kraljev, Torinski kraljevski kanon ali Torinski papirus je staroegipčanski hieratski papirus, napisan med vladanjem faraona Ramzesa II. (vladal 1279–1213 pr. n. št., Devetnajsta dinastija).
Poglej Sahure in Torinski seznam kraljev
Tretja egipčanska dinastija
Sakari Tretja dinastija Starega Egipta je bila hkrati prva dinastija Starega egipčanskega kraljestva.
Poglej Sahure in Tretja egipčanska dinastija
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Sahure in Turčija
Turkiz
Turkiz je neprozoren modrozelen fosfatni mineral s primesmi bakra in aluminija s kemijsko formulo CuAl6(PO4)4(OH)8•4H2O.
Poglej Sahure in Turkiz
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Sahure in Tutmoz III.
Userkaf
Userkaf (helenizirano) je bil ustanovitelj Pete egipčanske dinastije in prvi faraon, ki je začel tradicijo gradnje sončnih templjev v Abusirju.
Poglej Sahure in Userkaf
Vadžet
Vadžet ali Uadžet (egipčansko wꜢḏyt Zelena (gospa), aleksandrijsko grško Uto ali Buto) je bila prvotno lokalna boginja mesta Dep, ki je kasneje postalo del mesta Per-Vadžet (Vadžetina hiša).
Poglej Sahure in Vadžet
Vadi El Garf
Vadi El Garf (arabsko وادي الجرف, Vadi al Jarf) je sodobno ime dela obale Rdečega morja v Egiptu 119 km južno od Sueza, kjer je bilo najstarejše znano umetno pristanišče na svetu.
Poglej Sahure in Vadi El Garf
Vadi Maghara
Vadi Maghara (arabsko وادي المغارة Wādī al-Maġāra, Dolina jam) je arheološko najdišče na jugozahodnem Sinaju, Egipt.
Poglej Sahure in Vadi Maghara
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Poglej Sahure in Vezir