Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Rusinščina

Index Rusinščina

Rusinščina (rusinsko русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski oblasti, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske.

Kazalo

  1. 61 odnosi: Češka, Baltoslovanski jeziki, Cleveland, Ohio, Hrvaška, IPA, Kanada, Knjižni jezik, Lemkovščina, Lingua franca, Lvov, Madžarska, Občina, Poljska, Romunija, Rusini, Slovaška, Slovanski jeziki, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Srbija, Ukrajina, Uradni jezik, Vojvodina, Srbija, Vzhodnoslovanski jeziki, Zahodnoslovanski jeziki, Zakarpatska oblast, Združene države Amerike, К, П, О, Ё, А, Н, Р, С, Т, У, Ф, Х, Ц, Ч, Ш, Щ, Ъ, Ы, Ь, Ю, Я, М, И, Ж, ... Razširi indeks (11 več) »

  2. Jeziki Poljske
  3. Jeziki Ukrajine
  4. Vzhodnoslovanski jeziki

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Poglej Rusinščina in Češka

Baltoslovanski jeziki

baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.

Poglej Rusinščina in Baltoslovanski jeziki

Cleveland, Ohio

Terminal Tower v Clevelandu Cleveland je mesto v zvezni državi ZDA Ohio.

Poglej Rusinščina in Cleveland, Ohio

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Rusinščina in Hrvaška

IPA

IPA je tričrkovna kratica, ki lahko pomeni.

Poglej Rusinščina in IPA

Kanada

Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Poglej Rusinščina in Kanada

Knjižni jezik

Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.

Poglej Rusinščina in Knjižni jezik

Lemkovščina

Lemkovščina je vzhodnoslovanski jezik.

Poglej Rusinščina in Lemkovščina

Lingua franca

Lingua franca ali skupni jezik je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.

Poglej Rusinščina in Lingua franca

Lvov

Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.

Poglej Rusinščina in Lvov

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Rusinščina in Madžarska

Občina

Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.

Poglej Rusinščina in Občina

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Rusinščina in Poljska

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Rusinščina in Romunija

Rusini

Rusini (Rusinsko: Русины Rusyny; ukrajinsko: Русини; včasih tudi Rošnaki, Ruteni, Rusnjanci) so pripadniki majhnega naroda, ki govorijo vzhodnoslovanski jezik, znan kot rusinščina.

Poglej Rusinščina in Rusini

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Poglej Rusinščina in Slovaška

Slovanski jeziki

Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.

Poglej Rusinščina in Slovanski jeziki

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Poglej Rusinščina in Socialistična federativna republika Jugoslavija

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Rusinščina in Srbija

Ukrajina

Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.

Poglej Rusinščina in Ukrajina

Uradni jezik

Rabo določenega uradnega jezika predpisuje približno polovica držav sveta.

Poglej Rusinščina in Uradni jezik

Vojvodina, Srbija

Avtonomna pokrajina Vojvodina (srbsko Аутономна Покрајина Војводина, madžarsko Vajdaság Autonóm Tartomány, romunsko Provincia Autonomă Voivodina, hrvaško Autonomna Pokrajina Vojvodina, rusinsko Автономна Покраїна Войводина) je avtonomno območje na severu Srbije.

Poglej Rusinščina in Vojvodina, Srbija

Vzhodnoslovanski jeziki

Vzhodnoslovanski jeziki so skupina jezikov, ki so del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.

Poglej Rusinščina in Vzhodnoslovanski jeziki

Zahodnoslovanski jeziki

Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.

Poglej Rusinščina in Zahodnoslovanski jeziki

Zakarpatska oblast

Zakarpatska oblast je oblast na skrajnem zahodu Ukrajine.

Poglej Rusinščina in Zakarpatska oblast

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Rusinščina in Združene države Amerike

К

К je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Κ.

Poglej Rusinščina in К

П

П je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Π.

Poglej Rusinščina in П

О

О je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ο.

Poglej Rusinščina in О

Ё

*Ё Ё je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.

Poglej Rusinščina in Ё

А

А je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Α (enako kot latinični A).

Poglej Rusinščina in А

Н

Н je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ν tako, da se je poševna črta spremenila v vodoravno (istočasno pa se je črka Η spremenila v И).

Poglej Rusinščina in Н

Р

Р je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ρ.

Poglej Rusinščina in Р

С

С je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Σ oziroma iz njene variante ς.

Poglej Rusinščina in С

Т

Т je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Τ.

Poglej Rusinščina in Т

У

У je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Υ.

Poglej Rusinščina in У

Ф

Ф je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Φ.

Poglej Rusinščina in Ф

Х

Х je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Χ.

Poglej Rusinščina in Х

Ц

Ц je cirilska črka nejasnega izvora.

Poglej Rusinščina in Ц

Ч

Ч je cirilska črka nejasnega izvora.

Poglej Rusinščina in Ч

Ш

Ш je cirilska črka, ki se je razvila iz glagolske črke 23px.

Poglej Rusinščina in Ш

Щ

Щ je cirilska črka, ki se je razvila iz ligature črk Ш + Т.

Poglej Rusinščina in Щ

Ъ

Ъ je posebna cirilska črka, ki se danes le še redko uporablja.

Poglej Rusinščina in Ъ

Ы

Ы je cirilska črka, ki se je razvila kot ligatura črk Ъ in І.

Poglej Rusinščina in Ы

Ь

Ь je posebna cirilska črka, ki označuje mehčanje predstoječega soglasnika.

Poglej Rusinščina in Ь

Ю

Ю je cirilska črka, ki se imenuje ju in se po navadi tudi prečrkuje kot JU (v nekaterih jezikih tudi kot YU).

Poglej Rusinščina in Ю

Я

Я je cirilska črka, ki se imenuje ja in se po navadi tudi prečrkuje kot JA (v nekaterih jezikih tudi kot YA).

Poglej Rusinščina in Я

М

М je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Μ.

Poglej Rusinščina in М

И

И je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Η tako, da se je vodoravna črtica spremenila v poševno (istočasno pa se je črka Ν spremenila v Н).

Poglej Rusinščina in И

Ж

Ж je cirilska črka.

Poglej Rusinščina in Ж

З

З je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ζ oziroma ζ.

Poglej Rusinščina in З

Б

Б je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.

Poglej Rusinščina in Б

В

В je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.

Poglej Rusinščina in В

Г

Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ.

Poglej Rusinščina in Г

Д

Д je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Δ.

Poglej Rusinščina in Д

І

І je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ι (enako kot latinični I).

Poglej Rusinščina in І

Е

Е je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.

Poglej Rusinščina in Е

Л

Л je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Λ.

Poglej Rusinščina in Л

Й

Й je cirilska črka, ki se je razvila iz cirilske črke И.

Poglej Rusinščina in Й

2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Rusinščina in 2000

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Poglej Rusinščina in 2006

Glej tudi

Jeziki Poljske

Jeziki Ukrajine

Vzhodnoslovanski jeziki

Prav tako znan kot Rusinski jezik, Rusinsko.

, З, Б, В, Г, Д, І, Е, Л, Й, 2000, 2006.