Kazalo
61 odnosi: Češka, Baltoslovanski jeziki, Cleveland, Ohio, Hrvaška, IPA, Kanada, Knjižni jezik, Lemkovščina, Lingua franca, Lvov, Madžarska, Občina, Poljska, Romunija, Rusini, Slovaška, Slovanski jeziki, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Srbija, Ukrajina, Uradni jezik, Vojvodina, Srbija, Vzhodnoslovanski jeziki, Zahodnoslovanski jeziki, Zakarpatska oblast, Združene države Amerike, К, П, О, Ё, А, Н, Р, С, Т, У, Ф, Х, Ц, Ч, Ш, Щ, Ъ, Ы, Ь, Ю, Я, М, И, Ж, ... Razširi indeks (11 več) »
- Jeziki Poljske
- Jeziki Ukrajine
- Vzhodnoslovanski jeziki
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Rusinščina in Češka
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Rusinščina in Baltoslovanski jeziki
Cleveland, Ohio
Terminal Tower v Clevelandu Cleveland je mesto v zvezni državi ZDA Ohio.
Poglej Rusinščina in Cleveland, Ohio
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Rusinščina in Hrvaška
IPA
IPA je tričrkovna kratica, ki lahko pomeni.
Poglej Rusinščina in IPA
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Rusinščina in Kanada
Knjižni jezik
Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.
Poglej Rusinščina in Knjižni jezik
Lemkovščina
Lemkovščina je vzhodnoslovanski jezik.
Poglej Rusinščina in Lemkovščina
Lingua franca
Lingua franca ali skupni jezik je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.
Poglej Rusinščina in Lingua franca
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Poglej Rusinščina in Lvov
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Rusinščina in Madžarska
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Poglej Rusinščina in Občina
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Rusinščina in Poljska
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Rusinščina in Romunija
Rusini
Rusini (Rusinsko: Русины Rusyny; ukrajinsko: Русини; včasih tudi Rošnaki, Ruteni, Rusnjanci) so pripadniki majhnega naroda, ki govorijo vzhodnoslovanski jezik, znan kot rusinščina.
Poglej Rusinščina in Rusini
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Rusinščina in Slovaška
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Rusinščina in Slovanski jeziki
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Rusinščina in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Rusinščina in Srbija
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Rusinščina in Ukrajina
Uradni jezik
Rabo določenega uradnega jezika predpisuje približno polovica držav sveta.
Poglej Rusinščina in Uradni jezik
Vojvodina, Srbija
Avtonomna pokrajina Vojvodina (srbsko Аутономна Покрајина Војводина, madžarsko Vajdaság Autonóm Tartomány, romunsko Provincia Autonomă Voivodina, hrvaško Autonomna Pokrajina Vojvodina, rusinsko Автономна Покраїна Войводина) je avtonomno območje na severu Srbije.
Poglej Rusinščina in Vojvodina, Srbija
Vzhodnoslovanski jeziki
Vzhodnoslovanski jeziki so skupina jezikov, ki so del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Rusinščina in Vzhodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.
Poglej Rusinščina in Zahodnoslovanski jeziki
Zakarpatska oblast
Zakarpatska oblast je oblast na skrajnem zahodu Ukrajine.
Poglej Rusinščina in Zakarpatska oblast
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Rusinščina in Združene države Amerike
К
К je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Κ.
Poglej Rusinščina in К
П
П je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Π.
Poglej Rusinščina in П
О
О je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ο.
Poglej Rusinščina in О
Ё
*Ё Ё je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.
Poglej Rusinščina in Ё
А
А je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Α (enako kot latinični A).
Poglej Rusinščina in А
Н
Н je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ν tako, da se je poševna črta spremenila v vodoravno (istočasno pa se je črka Η spremenila v И).
Poglej Rusinščina in Н
Р
Р je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ρ.
Poglej Rusinščina in Р
С
С je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Σ oziroma iz njene variante ς.
Poglej Rusinščina in С
Т
Т je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Τ.
Poglej Rusinščina in Т
У
У je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Υ.
Poglej Rusinščina in У
Ф
Ф je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Φ.
Poglej Rusinščina in Ф
Х
Х je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Χ.
Poglej Rusinščina in Х
Ц
Ц je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Rusinščina in Ц
Ч
Ч je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Rusinščina in Ч
Ш
Ш je cirilska črka, ki se je razvila iz glagolske črke 23px.
Poglej Rusinščina in Ш
Щ
Щ je cirilska črka, ki se je razvila iz ligature črk Ш + Т.
Poglej Rusinščina in Щ
Ъ
Ъ je posebna cirilska črka, ki se danes le še redko uporablja.
Poglej Rusinščina in Ъ
Ы
Ы je cirilska črka, ki se je razvila kot ligatura črk Ъ in І.
Poglej Rusinščina in Ы
Ь
Ь je posebna cirilska črka, ki označuje mehčanje predstoječega soglasnika.
Poglej Rusinščina in Ь
Ю
Ю je cirilska črka, ki se imenuje ju in se po navadi tudi prečrkuje kot JU (v nekaterih jezikih tudi kot YU).
Poglej Rusinščina in Ю
Я
Я je cirilska črka, ki se imenuje ja in se po navadi tudi prečrkuje kot JA (v nekaterih jezikih tudi kot YA).
Poglej Rusinščina in Я
М
М je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Μ.
Poglej Rusinščina in М
И
И je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Η tako, da se je vodoravna črtica spremenila v poševno (istočasno pa se je črka Ν spremenila v Н).
Poglej Rusinščina in И
Ж
Ж je cirilska črka.
Poglej Rusinščina in Ж
З
З je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ζ oziroma ζ.
Poglej Rusinščina in З
Б
Б je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej Rusinščina in Б
В
В je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej Rusinščina in В
Г
Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ.
Poglej Rusinščina in Г
Д
Д je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Δ.
Poglej Rusinščina in Д
І
І je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ι (enako kot latinični I).
Poglej Rusinščina in І
Е
Е je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.
Poglej Rusinščina in Е
Л
Л je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Λ.
Poglej Rusinščina in Л
Й
Й je cirilska črka, ki se je razvila iz cirilske črke И.
Poglej Rusinščina in Й
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Rusinščina in 2000
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Rusinščina in 2006
Glej tudi
Jeziki Poljske
Jeziki Ukrajine
Vzhodnoslovanski jeziki
Prav tako znan kot Rusinski jezik, Rusinsko.