Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Rudolf Rheinfeldški

Index Rudolf Rheinfeldški

Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.

Kazalo

  1. 42 odnosi: Arleško kraljestvo, Švabska, Bremen, Eppensteinci, Frankovska, Gregorijanska reforma, Halberstadt, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Köln, Konstanca, Nemčija, Koroška (vojvodina), Kraljeva pfalca, Ladislav I. Ogrski, Lateranska palača, Leipzig, Lotaringija, Magdeburg, Mainz, Ministerial, Neckar, Otoni, Palatin (naziv), Papež Gregor VII., Regensburg, Ren, Rimsko-nemški kralj, Rudolfini, Salijci, Salzburg, Samostan Michaelsberg, Savoja, Schwarzwald, Staufovci, Turingija, Ulm, Würzburg, Welf IV., Worms, 1025, 1080, 16. oktober.

Arleško kraljestvo

Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Arleško kraljestvo

Švabska

Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Švabska

Bremen

Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Bremen

Eppensteinci

Fevdna zastava (bojna zastava) Eppensteincev. Eppensteinci so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj vojvod Koroške in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Eppensteinci

Frankovska

Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Frankovska

Gregorijanska reforma

Gregorijanska reforma je vrsta reformnih ukrepov, ki jih je začel papež Gregor VII. in njegov krog, zbran v papeški kuriji, okrog 1050-1080, ki so zadevali neodvisnost duhovnikov in obnovo njihove moralne integritete.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Gregorijanska reforma

Halberstadt

Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Halberstadt

Henrik III. Nemški

Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Henrik III. Nemški

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Henrik IV. Nemški

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Köln

Konstanca, Nemčija

Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Konstanca, Nemčija

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Koroška (vojvodina)

Kraljeva pfalca

Izraz cesarjeva pfalca (nemško Kaiserpfalz – 'cesarska palača') ali kraljeva pfalca (nemško Königspfalz – 'kraljeva palača') se nanaša na več posesti na območju Svetega rimskega cesarstva, ki so bili začasni, sekundarni sedeži moči svetega rimskega cesarja v zgodnjem in visokem srednjem veku.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Kraljeva pfalca

Ladislav I. Ogrski

Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Ladislav I. Ogrski

Lateranska palača

Lateranska palača (latinsko: Palatium Lateranense), formalno Apostolska palača Lateranov (latinsko: Palatium Apostolicum Lateranense), je antična palača rimskega cesarstva in kasneje glavna papeška rezidenca v jugovzhodnem Rimu.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Lateranska palača

Leipzig

Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Leipzig

Lotaringija

Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Lotaringija

Magdeburg

Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Magdeburg

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Mainz

Ministerial

Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Ministerial

Neckar

Neckar je 367 kilometrov dolga reka v Nemčiji, ki teče skozi jugozahodni del zvezne dežele Baden-Württemberg, na kratkem odseku tudi skozi Hessen.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Neckar

Otoni

Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Otoni

Palatin (naziv)

Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Palatin (naziv)

Papež Gregor VII.

Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Papež Gregor VII.

Regensburg

Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Regensburg

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Ren

Rimsko-nemški kralj

Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Rimsko-nemški kralj

Rudolfini

Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Rudolfini

Salijci

Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Salijci

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Salzburg

Samostan Michaelsberg

Samostan Michaelsberg ali opatija Michelsberg tudi samostan St.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Samostan Michaelsberg

Savoja

Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Savoja

Schwarzwald

Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Schwarzwald

Staufovci

Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Staufovci

Turingija

Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Turingija

Ulm

Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Ulm

Würzburg

Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Würzburg

Welf IV.

Welf IV., bavarski vojvoda (kot Welf I.), * 1030/1040, † 8.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Welf IV.

Worms

Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in Worms

1025

1025 (MXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in 1025

1080

1080 (MLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in 1080

16. oktober

16.

Poglej Rudolf Rheinfeldški in 16. oktober

Prav tako znan kot Rudolf Švabski.