Odpri v Google MapsKazalo
36 odnosi: Angela Piskernik, Apnenec, Avtocesta, Cerkev (zgradba), Cerkniško jezero, Dolina, Endemit, Grad Hošperk, Iliri, Janez Vajkard Valvasor, Kamnina, Kanjon, Kraški izvir, Krajinski park, Kras, Ljubljanica, Most, Naravoslovna učna pot, Paleolitik, Pavel Kunaver, Planinsko polje, Ponor in požiralnik, Postojna, Praprot, Semič, Prazgodovina, Rak (potok), Reka, Seznam zavarovanih parkov v Sloveniji, Slava vojvodine Kranjske, Sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila, Tkalca jama, Turški vpadi, Udornica, Unec, Zelške jame, 1949.
- Krajinski parki Slovenije
- Občina Cerknica
Angela Piskernik
Spominska plošča na kapelškem farnem domu Angela Piskernik, slovenska botaničarka, muzealka, pedagoginja in naravovarstvenica, * 27. avgust 1886, Lobnik pri Železni Kapli, Koroška, † 23. december 1967, Ljubljana.
Poglej Rakov Škocjan in Angela Piskernik
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Rakov Škocjan in Apnenec
Avtocesta
Avtocesta A2, klanec Medvedjek na dolenjskem kraku. Ávtocésta je cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, z izvennivojskimi križišči in dvema fizično ločenima smernima voziščema, na katerih sta po dva ali več prometnih pasov (vozni, prehitevalni, počasni, pospeševalni, zaviralni) za vsako prometno smer ter odstavni pas ali odstavne niše.
Poglej Rakov Škocjan in Avtocesta
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Rakov Škocjan in Cerkev (zgradba)
Cerkniško jezero
Cerkniško polje, prazno jezero Cerkniško jezero pozimi Franc Anton Steinberg - ribolov na Cerkniškem jezeru (olje na platnu, 1714) Poplava na Cerkniškem jezeru leta 2014 Cérkniško jézero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (z izjemo združenga Ribniško-kočevskega polja).
Poglej Rakov Škocjan in Cerkniško jezero
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Rakov Škocjan in Dolina
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Rakov Škocjan in Endemit
Grad Hošperk
Ruševine gradu in Dvorec Hošperk na Valvasorjevem bakrorezu Grad Hošperk je nekdanji grad, katerega skromne ruševine se nahajajo na griču Stari grad (703 m) v Planini (Občina Postojna).
Poglej Rakov Škocjan in Grad Hošperk
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Rakov Škocjan in Iliri
Janez Vajkard Valvasor
Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.
Poglej Rakov Škocjan in Janez Vajkard Valvasor
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Rakov Škocjan in Kamnina
Kanjon
ZDA Kanjon je globoko zarezana tesen s skoraj navpičnimi in koničastimi stenami.
Poglej Rakov Škocjan in Kanjon
Kraški izvir
Kraški izvir Kolpe Kraški izvir je točka na kraškem ozemlju na stiku med kraškim in fluvialnim območjem, kjer podzemeljska voda prihaja na površino.
Poglej Rakov Škocjan in Kraški izvir
Krajinski park
Krajinski park je območje kjer se prepletajo številni elementi naravne in kulturne dediščine, območje kultivirane narave ter značilna krajina z elementi naravne in kulturne dediščine. Krajinski park je namenjen predvsem ohranjanju krajine in sprostitvi človeka - to je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.
Poglej Rakov Škocjan in Krajinski park
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Rakov Škocjan in Kras
Ljubljanica
Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.
Poglej Rakov Škocjan in Ljubljanica
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Poglej Rakov Škocjan in Most
Naravoslovna učna pot
Naravoslovna učna pot je pešpot, speljana po gozdni, travnati ali grmičevnati pokrajini in je namenjena naravoslovnemu izobraževanju, spoznavanju gozdnih rastlin, živali, gozdarstva, tradicionalnih obrti in naravnih pojavov in je lahko opredeljena kot geološka, gozdna, botanična, parkovna in podobno.
Poglej Rakov Škocjan in Naravoslovna učna pot
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Rakov Škocjan in Paleolitik
Pavel Kunaver
Pavel Kunaver * 19.
Poglej Rakov Škocjan in Pavel Kunaver
Planinsko polje
Planinsko polje Poplavljeno Planinsko polje, v ozadju Slivnica Planinsko polje je 5 km dolgo in okrog 2,5 km široko kraško polje.
Poglej Rakov Škocjan in Planinsko polje
Ponor in požiralnik
Radenskem polju na Dolenjskem Planinskem polju Ponor in požiralnik označujeta mesto na kraških tleh, kjer voda izgine s površja.
Poglej Rakov Škocjan in Ponor in požiralnik
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Poglej Rakov Škocjan in Postojna
Praprot, Semič
Práprot je naselje v Sloveniji.
Poglej Rakov Škocjan in Praprot, Semič
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.
Poglej Rakov Škocjan in Prazgodovina
Rak (potok)
Rak je slovenska ponikalnica.
Poglej Rakov Škocjan in Rak (potok)
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Rakov Škocjan in Reka
Seznam zavarovanih parkov v Sloveniji
Seznam zavarovanih parkov v Sloveniji zajema zavarovana območja v Sloveniji in sicer narodni park, regijske in krajinske parke.
Poglej Rakov Škocjan in Seznam zavarovanih parkov v Sloveniji
Slava vojvodine Kranjske
Izvirnik ''Slave vojvodine Kranjske'' iz leta 1689 Kranjska (alegorija) Slava vojvodine Kranjske (izvirni nemški naslov Die Ehre dess Hertzogthums Crain) je polihistorsko delo (enciklopedija), ki je izšlo leta 1689 v Nürnbergu in ga je napisal Janez Vajkard Valvasor.
Poglej Rakov Škocjan in Slava vojvodine Kranjske
Sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila
Sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila Kancij, Kancijan in Kancijanila so krščanski svetniki in mučenci, ki so bili usmrčeni skupaj s svojim učiteljem Protom v času Dioklecianovega preganjanja kristjanov.
Poglej Rakov Škocjan in Sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila
Tkalca jama
Tkalca jama, tudi Zatočna jama, je vodna jama z vhodom na zahodni strani Rakovega Škocjana.
Poglej Rakov Škocjan in Tkalca jama
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Poglej Rakov Škocjan in Turški vpadi
Udornica
Udornice, kakršna je udornica ob Radenskem polju pri Grosupljem, je na Slovenskem težko najti zaradi poraščenosti z gozdom Udornica je kraška dolina, ki je nastala zaradi udora jamskega stropa, kar je jamo nekako odkrilo in jo spremenilo v dolino.
Poglej Rakov Škocjan in Udornica
Unec
Unec je gručasto naselje z okoli 600 prebivalci ob vznožju hriba Orljek (563 m), na severozahodnem robu Rakovške uvale, ob cesti Planina–Rakek, od katere se tu odcepi nekdaj pomembna cesta proti Postojni.
Poglej Rakov Škocjan in Unec
Zelške jame
Razglednica Zelških jam iz leta 1914 Zelške jame so vodni jamski sistem, z vhodom na vzhodni strani Rakovega Škocjana.
Poglej Rakov Škocjan in Zelške jame
1949
1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Rakov Škocjan in 1949
Glej tudi
Krajinski parki Slovenije
Občina Cerknica
Prav tako znan kot Naravoslovna učna pot Rakov Škocjan, Rakova kotlina pri Rakeku (Rakov Škocjan).