Hitreje kot brskalnik!
23 odnosi: Aca Stanojević, Božidar Maksimović, Dinko Puc, Druga svetovna vojna, Dušan Simović, Jugoslovanska muslimanska organizacija, Jugoslovanska nacionalna stranka, Jugoslovanska radikalna zajednica, Karadžordževiči, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbija (1882–1918), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Leopold Lenard, Milan Korun, Milan Stojadinović, Niko Zupanič, Nikola Pašić, Politična stranka, Prva svetovna vojna, Slovenija, Slovenska ljudska stranka (zgodovinska), Tomáš Garrigue Masaryk, Vladimir Ravnihar.
Aca Stanojević
Aleksa (Aca) Stanojević, srbski politik, * 1852, † 1947.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Aca Stanojević · Poglej več »
Božidar Maksimović
Božidar (Boža) Maksimović, srbski politik in pravnik, * 1886, † 1969.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Božidar Maksimović · Poglej več »
Dinko Puc
Dinko (Dominik) Puc, slovenski pravnik in politik, * 6. avgust 1879, Ljubljana, † 23. februar 1945, Dachau (Nemčija).
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Dinko Puc · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dušan Simović
Dušan Simović, srbski general, * 9. november 1882, Kragujevac, Srbija, † 26. avgust 1962, Beograd, Srbija.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Dušan Simović · Poglej več »
Jugoslovanska muslimanska organizacija
Jugoslovanska muslimanska organizacija (JMO), ustanovljena leta 1919, je združevala največji del muslimanskega prebivalstva v Bosni in Hercegovini.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Jugoslovanska muslimanska organizacija · Poglej več »
Jugoslovanska nacionalna stranka
Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS) je bila državna politična stranka jugoslovanskih liberalcev v tridesetih letih 20.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Jugoslovanska nacionalna stranka · Poglej več »
Jugoslovanska radikalna zajednica
Jugoslovanska radikalna zajednica (kratica JRZ) je bila jugoslovanska državna politična stranka v drugi polovici tridesetih let 20.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Jugoslovanska radikalna zajednica · Poglej več »
Karadžordževiči
Rodbina Karadžordževič (srbska cirilica Карађорђевић, pl. Карађорђевићи, Karađorđevići) je srbska vladarska rodbina, ki jo je ustanovil Karađorđe Petrović (1867–1817) veliki vožd Srbije med prvo srbsko vstajo 1804–1813.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Karadžordževiči · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Kraljevina Srbija (1882–1918) · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Leopold Lenard
Leopold Lenard, slovenski publicist, * 2. november 1876, Svibno, Slovenija, † 23. januar 1962, Beograd, Srbija.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Leopold Lenard · Poglej več »
Milan Korun
Milan Korun, slovenski odvetnik in politik, * 24. julij 1886, Braslovče, † 24. marec 1962, Ljubljana.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Milan Korun · Poglej več »
Milan Stojadinović
Milan Marko Stojadinović, srbski politik, gospodarstvenik in profesor na beograjski univerzi, * 4. avgust 1888, Čačak, Kraljevina Srbija, † 24. oktober 1961, Buenos Aires, Argentina.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Milan Stojadinović · Poglej več »
Niko Zupanič
Niko Zupanič, slovenski zgodovinar, etnolog, antropolog, prazgodovinski arheolog, paleoetnolog in politik, * 1. december 1876, Griblje, † 11. september 1961, Ljubljana.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Niko Zupanič · Poglej več »
Nikola Pašić
Nikola Pašić, srbski politik, * 19. december, 1845, Zaječar, Srbija, † 10. december, 1926, Beograd, Kraljevina SHS.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Nikola Pašić · Poglej več »
Politična stranka
Politična stranka je organizacija, ki si prizadeva priti na oblast ali vsaj dobiti čim večji vpliv na izvajanje državne politike.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Politična stranka · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Slovenija · Poglej več »
Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)
Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS tik pred prvo svetovno vojno Slovenska ljudska stranka (kratica SLS) je bila slovenska politična stranka 19.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Slovenska ljudska stranka (zgodovinska) · Poglej več »
Tomáš Garrigue Masaryk
Tomáš Garrigue Masaryk, češkoslovaški politik, sociolog in filozof, * 7. marec 1850, Hodonín, † 14. september 1937, Lány.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Tomáš Garrigue Masaryk · Poglej več »
Vladimir Ravnihar
Vladimir Ravnihar, slovenski pravnik, politik in publicist, * 6. marec 1871, Ljubljana, † 18. november 1954, Ljubljana.
Novo!!: Narodna radikalna stranka in Vladimir Ravnihar · Poglej več »
Preusmerja sem:
Narodno radikalna stranka, Radikalna stranka.
