Odpri v Google MapsKazalo
50 odnosi: Arheologija, Arhitektura, Beton, Bronasta doba, Cerkev (zgradba), Gomila, Gozd, Hrvaška, Iliri, Kamp, Kilometer, Maestral, Morski preliv, Most, Naselje, Neolitik, Nin, Občina, Osmansko cesarstvo, Plaža, Podnebje, Polotok, Pristanišče, Privlački gaz, Romanika, Sever, Seznam naselij na Hrvaškem, Srednji vek, Sredozemlje, Starorimska civilizacija, Vir (otok), Zadar, Zadrska županija, Zaselek, 1570, 1857, 1869, 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931, 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2001.
- Naselja Zadrske županije
- Občine na Hrvaškem
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Privlaka in Arheologija
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Privlaka in Arhitektura
Beton
Delavci vgrajujejo beton Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice gramoza in vode, ter cementa, ki deluje kot vezivo.
Poglej Privlaka in Beton
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Privlaka in Bronasta doba
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Privlaka in Cerkev (zgradba)
Gomila
Gomila je lahko.
Poglej Privlaka in Gomila
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Privlaka in Gozd
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Privlaka in Hrvaška
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Privlaka in Iliri
Kamp
Izgled urejenega avtokampa za počitniške prikolice Kamp (iz angl.: Camping) (tudi šotorišče ali avtokamp), je urejen prostor, namenjen za počitniško bivanje v šotorih, počitniških prikolicah in avtodomih, parkiranju pripadajočih osebnih avtomobilov in mobilnih hiš, namenjenih za prenočevanje, za krajši ali daljši oddih.
Poglej Privlaka in Kamp
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Privlaka in Kilometer
Maestral
Maestrál je v Jadranu prijeten, priobalni, dnevni termični veter, ki piha z morja proti kopnemu, ker se kopno podnevi segreva hitreje kot morje.
Poglej Privlaka in Maestral
Morski preliv
Morski preliv Dardanele Gibraltarska ožina, pogled iz vesolja Morski preliv je v hidrogeografiji ozek vodni pas med otoki, polotoki ali celinami.
Poglej Privlaka in Morski preliv
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Poglej Privlaka in Most
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Privlaka in Naselje
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Privlaka in Neolitik
Nin
Nin (Latinsko: Aenona ali Nona), mesto v Zadrski županiji, Hrvaška, s 1256 prebivalci (2001).
Poglej Privlaka in Nin
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Poglej Privlaka in Občina
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Privlaka in Osmansko cesarstvo
Plaža
Plaža je položna površina ob rečnih, jezerskih ali morskih bregovih pokrita s peskom ali prodom.
Poglej Privlaka in Plaža
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Privlaka in Podnebje
Polotok
hrvaškem otoku Lošinj Arabski polotok je kljub svoji velikosti polotok. Pólotok (tudi polotòk) je del kopnega, ki je s treh strani obkrožen z vodo, običajno z morjem ali oceanom.
Poglej Privlaka in Polotok
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Poglej Privlaka in Pristanišče
Privlački gaz
Privlački gaz Privlački gaz je preliv med otokom Virom in celinskim delom Jadranske obale (Hrvaška).
Poglej Privlaka in Privlački gaz
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Privlaka in Romanika
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Privlaka in Sever
Seznam naselij na Hrvaškem
Seznam naselij na Hrvaškem je krovni seznam.
Poglej Privlaka in Seznam naselij na Hrvaškem
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Privlaka in Srednji vek
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Privlaka in Sredozemlje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Privlaka in Starorimska civilizacija
Vir (otok)
Vir (italijansko Puntadura, latinsko: Vera) je otok in istoimensko naselje v Severni Dalmaciji.
Poglej Privlaka in Vir (otok)
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Privlaka in Zadar
Zadrska županija
Zadrska županija (hrv. Zadarska županija) je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Privlaka in Zadrska županija
Zaselek
Švici Zasélek je manjše naselje s 3 do 15 domovi.
Poglej Privlaka in Zaselek
1570
1570 (MDLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Privlaka in 1570
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Privlaka in 1857
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Privlaka in 1869
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Privlaka in 1880
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Privlaka in 1890
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Privlaka in 1900
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Privlaka in 1910
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Privlaka in 1921
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Privlaka in 1931
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Privlaka in 1948
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Privlaka in 1953
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Privlaka in 1961
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Privlaka in 1971
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Privlaka in 1981
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Privlaka in 1991
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Privlaka in 2001
Glej tudi
Naselja Zadrske županije
Občine na Hrvaškem
Prav tako znan kot Privlaka, Zadarska županija.