Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Priložnostno pesništvo

Index Priložnostno pesništvo

''Johann W. Goethe'' je dejal, da je "'''priložnostno pesništvo''' najvišja oblika poezije." Priložnostno pesništvo (tudi priložnostna oz. prigodniška poezija, ang. occasional poem/verse, fr. pièce d'occasion, nem. Gelegenheitsgedichte) opeva realne dogodke ali osebnosti, ne izvira iz osrednjega pesnikovega problemskega kroga, ampak iz zunanjih spodbud, navadno za potrebe javnega oz.

65 odnosi: Aleksander I. Karadžordžević, Alfred Tennyson, Alojz Gradnik, Anekdota, Antika, Antologija, Apollo 11, Avtor, Časopis, Balada, Barack Obama, Ben Johnson, Bitka pri Balaklavi, Druga svetovna vojna, Feminizem, Filozofija, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, France Prešeren, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, Grafomanija, Himna, Horacij, Inavguracija, Janez Vesel, Johann Wolfgang von Goethe, John Dryden, John Milton, Josip Broz - Tito, Karadžordževiči, Kliše, Krst, Krst pri Savici, Lirika, Literarna kritika, Ljubljana, Marjan Dolgan, Matija Čop, Mecen, Miran Hladnik, Narečje, Nemčija, Oda, Oton Župančič, Pesem, Pesništvo, Pesnik, Pierre de Ronsard, Pogreb, Poplava, Poroka, ..., Praška pomlad, Prva svetovna vojna, Rojstni dan, Romantika, Rudnik, Simon Gregorčič, Sonet, Tone Pretnar, Václav Havel, Verzifikacija, Vladar, Walt Whitman, William Butler Yeats, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Razširi indeks (15 več) »

Aleksander I. Karadžordžević

Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Aleksander I. Karadžordžević · Poglej več »

Alfred Tennyson

Lord Alfred Tennyson, FRS, angleški dvorni pesnik, * 6. avgust 1809, Somersby, Lincolnshire, Velika Britanija, † 6. oktober 1892, Lurgashall, Sussex, Velika Britanija.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Alfred Tennyson · Poglej več »

Alojz Gradnik

Alojz Gradnik, slovenski pesnik, sodnik in prevajalec, * 3. avgust 1882, Medana v Goriških brdih, † 14. julij 1967, Ljubljana.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Alojz Gradnik · Poglej več »

Anekdota

Anekdóta ali sméšnica je kratka pripoved, ki poroča o dogodku, značilnem za kakšno osebo, prostor in čas, in kot zvrst književnosti širše spada v pripovedništvo (epiko).

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Anekdota · Poglej več »

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Antika · Poglej več »

Antologija

Antologija (grško ανθoλoγια anthologia) je zloženka iz grških besed ανθoς anthos v pomenu »cvet« in izpeljanke iz besede λεγω legō - λεγιεν legien v pomenu »izbirati«.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Antologija · Poglej več »

Apollo 11

Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Apollo 11 · Poglej več »

Avtor

Avtor je oseba, ki je izvorno napisala ali izdelala določeno delo in ga ni le prepisala ali razmnožila.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Avtor · Poglej več »

Časopis

Časopis (tudi časnik) je serijska publikacija, običajno tiskana na recikliranem papirju, ki izhaja dnevno ali tedensko.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Časopis · Poglej več »

Balada

Balada je srednje dolga lirsko-epska pesnitev, ki po navadi obravnava kakšen nenavaden dogodek.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Balada · Poglej več »

Barack Obama

Barack Hussein Obama II. (angleško), ameriški pravnik, politik in nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, * 4. avgust 1961, Honolulu, Havaji, ZDA.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Barack Obama · Poglej več »

Ben Johnson

Ben Johnson je lahko.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Ben Johnson · Poglej več »

Bitka pri Balaklavi

Bitka pri Balaclavi (tudi napad lahke konjenice; izvirno angleško Charge of the Light Brigade) je potekala 25. oktobra 1854 med britansko in rusko armado.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Bitka pri Balaklavi · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Feminizem

Feminízem je raznolika zbirka socialnih teorij, političnih gibanj in moralnih filozofij, pretežno motiviranih z izkušnjami žensk, posebej v socialnem, političnem in ekonomskem kontekstu.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Feminizem · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Filozofija · Poglej več »

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

France Prešeren

France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in France Prešeren · Poglej več »

Georg Wilhelm Friedrich Hegel

Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Georg Wilhelm Friedrich Hegel · Poglej več »

Grafomanija

Grafomaníja (iz grščine γραφειν — pisanje in μανία — norost) je obsesivno pisanje oz.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Grafomanija · Poglej več »

Himna

Himna (tudi hvalnica; grško θιμνος himnos - napev) je neke vrsta oda.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Himna · Poglej več »

Horacij

Kvint Horacij Flak, bolje znan kot Horácij ali Horác (latinsko: Quintus Horatius Flaccus), rimski pesnik, * 8. december 65 pr. n. št., † 27. november 8 pr. n. št.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Horacij · Poglej več »

Inavguracija

Inavguracija (latinsko inauguratio) je lahko.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Inavguracija · Poglej več »

Janez Vesel

Jovan Vesel (pravo ime Janez Vesel; psevdonim Koseski), slovenski pesnik, prevajalec in pravnik, * 12. september 1798, Koseze pri Moravčah, † 26. marec 1884, Trst.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Janez Vesel · Poglej več »

Johann Wolfgang von Goethe

Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Johann Wolfgang von Goethe · Poglej več »

John Dryden

John Dryden, angleški pesnik, književni kritik in dramatik, * 9. avgust 1631, Aldwinche, Northamptonshire, Združeno kraljestvo, † 12. maj 1700, London.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in John Dryden · Poglej več »

John Milton

John Milton, angleški pesnik, * 9. december 1608, London, † 8. november 1674, London.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in John Milton · Poglej več »

Josip Broz - Tito

Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Josip Broz - Tito · Poglej več »

Karadžordževiči

Rodbina Karadžordževič (srbska cirilica Карађорђевић, pl. Карађорђевићи, Karađorđevići) je srbska vladarska rodbina, ki jo je ustanovil Karađorđe Petrović (1867–1817) veliki vožd Srbije med prvo srbsko vstajo 1804–1813.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Karadžordževiči · Poglej več »

Kliše

Klišé, iz francoskega cliché, v sodobni rabi označuje trditev, besedno zvezo, izraz ali misel, ki je zaradi pogostosti rabe izgubila izrazno moč.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Kliše · Poglej več »

Krst

Sveti krst je eden izmed sedmih svetih zakramentov in prvi zakrament uvajanja v krščanstvo.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Krst · Poglej več »

Krst pri Savici

Uvod Krsta pri Savici Krst pri Savici je obsežna epsko-lirska pesnitev, ki jo je v drugi polovici leta 1835 napisal slovenski romantični pesnik France Prešeren.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Krst pri Savici · Poglej več »

Lirika

Lirika (pesništvo ali poetika) je velika skupina besedil, v kateri so besedila pisana v posebni obliki, v verzih oz.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Lirika · Poglej več »

Literarna kritika

Literarna kritika (književna kritika, literarna ocena, literarna recenzija) je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Literarna kritika · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Ljubljana · Poglej več »

Marjan Dolgan

Marjan Dolgan, slovenski literarni zgodovinar in kritik, * 31. marec 1950, Dolnja Košana.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Marjan Dolgan · Poglej več »

Matija Čop

Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Matija Čop · Poglej več »

Mecen

Mecen je ljubitelj umetnosti, ki finančno podpira umetnike, ker umetniki sami niso imeli denarja (npr. za material – marmor za kipe).

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Mecen · Poglej več »

Miran Hladnik

Miran Hladnik, slovenski literarni zgodovinar, * 19. december 1954, Jesenice.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Miran Hladnik · Poglej več »

Narečje

Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Narečje · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Nemčija · Poglej več »

Oda

Oda (grško, pesem, petje), je žalostinka in slavnostna pesem, ki jo poje pevski zbor.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Oda · Poglej več »

Oton Župančič

Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Oton Župančič · Poglej več »

Pesem

Pesem je lahko.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Pesem · Poglej več »

Pesništvo

kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Pesništvo · Poglej več »

Pesnik

Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Pesnik · Poglej več »

Pierre de Ronsard

Pierre de Ronsard (ronsár), francoski pesnik, * 11. september 1524, dvorec Poissonnière, † 27. december 1585, Saint-Cosme.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Pierre de Ronsard · Poglej več »

Pogreb

Simona Gregorčiča leta 1906 Pogreb je obred, ki se izvaja po smrti osebe.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Pogreb · Poglej več »

Poplava

hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Poplava · Poglej več »

Poroka

Edmund Blair Leighton: Podpis Poroka ali sklenitev zakonske zveze je zakonsko dejanje in svečan obred, ko dva človeka – partnerja – postaneta zakonca.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Poroka · Poglej več »

Praška pomlad

Praška pomlad je bilo obdobje politične liberalizacije na Češkoslovaškem v času sovjetske dominacije nad njo po drugi svetovni vojni.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Praška pomlad · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rojstni dan

Rojstni dan je osebni praznik, ki ga posameznik proslavlja ob obletnicah na dan svojega rojstva.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Rojstni dan · Poglej več »

Romantika

C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Romantika · Poglej več »

Rudnik

Kladivo in macola, simbol za področje rudnika v nekaterih evropskih državah. Rudnik je infrastruktura za pridobivanje (izkopavanje) materialov na območju nahajališča energetskih ali mineralnih surovin, ki so hkrati neobnovljivi viri.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Rudnik · Poglej več »

Simon Gregorčič

Simon Gregorčič, slovenski pesnik in duhovnik, * 15. oktober 1844, Vrsno, † 24. november 1906, Gorica.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Simon Gregorčič · Poglej več »

Sonet

Sonet je stalna pesniška oblika.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Sonet · Poglej več »

Tone Pretnar

Tone Pretnar, slovenski literarni zgodovinar, verzolog, prevajalec, * 9. avgust 1945, Ljubljana, Slovenija, † 16. november 1992, Katovice, Poljska.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Tone Pretnar · Poglej več »

Václav Havel

Václav Havel, češki politik, pisatelj in dramatik, * 5. oktober, 1936, Praga, † 18. december 2011, Hrádeček.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Václav Havel · Poglej več »

Verzifikacija

Verzifikacija je postopek izdelovanja verzov in rezultat takega početja ter v tem pomenu sinonim za pesmi in pesništvo, tudi poezijo.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Verzifikacija · Poglej več »

Vladar

Vladár je oseba, ki je na čelu države; po navadi prihaja iz vrst plemstva oz.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Vladar · Poglej več »

Walt Whitman

Walt Whitman, ameriški pesnik, esejist, humanist in novinar, * 31. maj 1819, West Hills, New York, † 26. maj 1892, Camden, New Jersey.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Walt Whitman · Poglej več »

William Butler Yeats

William Butler Yeats, irski pesnik, dramatik in politik, nobelovec, * 13. junij 1865, Dublin, Irska, † 28. januar 1939, Menton, Francija.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in William Butler Yeats · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Združene države Amerike · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Novo!!: Priložnostno pesništvo in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

Preusmerja sem:

Prigodniška poezija.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »