Kazalo
20 odnosi: Akçe, Anadolu Hisarı, Bajazid II., Cunami, Deviški stolp, Galata, Grad Yoros, Hagija Sofija, Konstantinopelsko obzidje, Marmarsko morje, Minaret, Odrin, Osmansko cesarstvo, Palača Topkapi, Potres, Rumeli Hisarı, Samostan sv. Katarine, Sinaj, Sodni dan, 10. september, 1509.
Akçe
Akçe (osmansko turško: آقچه) je bila osnovna denarna enota Osmanskega cesarstva, ki se je začel kovati med vladanjem sultana Orhana I. (1326-1359).
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Akçe
Anadolu Hisarı
Anadolu Hisarı (slovensko Anatolska trdnjava), zana tudi kot Güzelce Hisarı (slovensko Lepa trdnjava) je srednjeveška trdnjava na azijski obali Bosporske ožine v Istanbulu, Turčija.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Anadolu Hisarı
Bajazid II.
Bajazid II., sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Bajazid II.
Cunami
Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Cunami
Deviški stolp
Deviški stolp (turško Kız Kulesi), od srednjeveškega bizantinskega obdobja znan tudi kot Leandrov stolp, je stolp na majhnem otočku na južnem vhodu Bosporskega preliva, 200 m od obale Üsküdarja v Carigradu v Turčiji.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Deviški stolp
Galata
Galata (turško Galata oz. Karaköy, grško, Galatas) je bila mestna četrt Konstantinopla, zdaj Carigrad, Turčija.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Galata
Grad Yoros
Grad Yoros (turško: Yoros kalesi) je bizantinski grad v razvalinah ob sotočju Bosporja in Črnega morja, severno od Józuetovega hriba, v Carigradu v Turčiji.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Grad Yoros
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Hagija Sofija
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Konstantinopelsko obzidje
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Marmarsko morje
Minaret
Minaret Velike mošeje v Kairouanu, ki je del svetovne kulturne dediščine Qutb Minar, najvišji minaret iz opeke in kamna, del svetovne kulturne dediščine Minaret Kocatepe Camii, Turčija Mali minaret iz srednjega veka v Bolgariju, Tatarstan Minarét (turško minare iz arabskega منارة ali pogosteje مئذنة, menāre - svetilnik) je visok vitek stolp islamske mošeje z enim ali več balkoni, s katerih mujezin poziva vernike k molitvi.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Minaret
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Odrin
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Osmansko cesarstvo
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Palača Topkapi
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Potres
Rumeli Hisarı
Rumeli Hisarı.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Rumeli Hisarı
Samostan sv. Katarine, Sinaj
Samostan sv.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Samostan sv. Katarine, Sinaj
Sodni dan
''Poslednja sodba'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega, okoli 1410 Sodni dan, poslednja sodba ali vesoljna sodba je v krščanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveličani.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in Sodni dan
10. september
10.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in 10. september
1509
1509 (MDIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Potres v Konstantinoplu (1509) in 1509
Prav tako znan kot Potres v Konstantinoplu 1509.