Kazalo
89 odnosi: Abasidi, Abasidski kalifat, Aden, Afonso de Albuquerque, Aksumitsko kraljestvo, Aleksander Veliki, Alokazija, Ambra, Apicius, Arabci, Šrilanka, Šuandzang, Bagdad, Banana, Basra, Beneška republika, Bengalski zaliv, Bizantinsko cesarstvo, Bližnji vzhod, Budizem, Cimet, Džida, Dubrovniška republika, Feničani, Ferdinand Magellan, Filipini, Frančišek Ksaverij, Gaza (mesto), Genovska republika, Haiti, Henrik Pomorščak, Hispaniola, Indija, Indijski ocean, Ingver, Islam, Jemen, Jugovzhodna Azija, Kafra, Kardamom, Kataban, Katamaran, Kerala, Kitajski cimet, Kokosova palma, Konstantinopel, Krščanstvo, Krištof Kolumb, Križarske vojne, Kurkuma, ... Razširi indeks (39 več) »
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Poglej Pot začimb in Abasidi
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Pot začimb in Abasidski kalifat
Aden
Aden je lahko.
Poglej Pot začimb in Aden
Afonso de Albuquerque
Afonso de Albuquerque, portugalski general in admiral, * 1453, Alhandra, † 16. december 1515, Goa.
Poglej Pot začimb in Afonso de Albuquerque
Aksumitsko kraljestvo
stari grščini zapisano: AΧWMITW BACIΛEYC – Kralj Aksuma, na desnem pa: ΕΝΔΥΒΙC ΒΑCΙΛΕΥC – Kralj Endibis. Aksumitsko kraljestvo (tudi Aksum in redkeje Aksumitski imperij, giz አክሱም) je bila pomembna starodavna trgovska država v severovzhodni Afriki, ki je obstajala od 4.
Poglej Pot začimb in Aksumitsko kraljestvo
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Pot začimb in Aleksander Veliki
Alokazija
Alokazija (znanstveno ime Alocasia) je rod širokolistnih, korenastih ali gomoljastih trajnic iz družine Araceae.
Poglej Pot začimb in Alokazija
Ambra
Ambra v kosih Ambra je trdna, voskasta, vnetljiva snov temno sive do črne barve, ki nastaja v prebavnem sistemu kita glavača.
Poglej Pot začimb in Ambra
Apicius
Rokopis ''Apicija'' iz samostana v Fuldi, napisan okoli leta 900 Apicius, zbirka rimskih kuharskih receptov, ki je bila napisana verjetno v poznem 4.
Poglej Pot začimb in Apicius
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Pot začimb in Arabci
Šrilanka
Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka,; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev.
Poglej Pot začimb in Šrilanka
Šuandzang
Šuandzang (kitajsko: 玄奘, pinjin: Xuánzàng) kitajski budistični menih, učenjak, popotnik in prevajalec, * 602, Luojang, Henan, Kitajska, † 664, Tongčuan, Šanši, Kitajska.
Poglej Pot začimb in Šuandzang
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Poglej Pot začimb in Bagdad
Banana
Banana je užiten sadež, plod različnih vrst zelnatih rastlin iz roda Musa in je lahko različnih barv, velikosti in trdnosti.
Poglej Pot začimb in Banana
Basra
Basra (arabsko البصرة: Al Başrah) je mesto na jugu Iraka in za Bagdadom drugo največje mesto v državi.
Poglej Pot začimb in Basra
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Pot začimb in Beneška republika
Bengalski zaliv
right Bengalski zaliv, največji zaliv na svetu, obsega severovzhodni del Indijskega oceana.
Poglej Pot začimb in Bengalski zaliv
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Pot začimb in Bizantinsko cesarstvo
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Pot začimb in Bližnji vzhod
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Pot začimb in Budizem
Cimet
Cimetove paličice Cimet je začimba, predvsem za sladke jedi.
Poglej Pot začimb in Cimet
Džida
Džida, Jidda, Jedda, Jiddah, je pristaniško mesto v regiji Hedžas v zahodni Saudovi Arabiji in trgovsko središče države.
Poglej Pot začimb in Džida
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Pot začimb in Dubrovniška republika
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Pot začimb in Feničani
Ferdinand Magellan
Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.
Poglej Pot začimb in Ferdinand Magellan
Filipini
Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.
Poglej Pot začimb in Filipini
Frančišek Ksaverij
Sveti Frančišek Ksaverij (kratko Franc Ksaver) je rimskokatoliški svetnik in eden od soustanoviteljev Družbe Jezusove (jezuitov); velja za zavetnika misijonarjev, * 7. april 1506, Xavier, Navarra, Španija; + 3. december 1552, otok Shangchuan, Kitajska.
Poglej Pot začimb in Frančišek Ksaverij
Gaza (mesto)
Gaza je mesto v Gazi in je s 590.481 prebivalci (štetje leta 2017) največje palestinsko mesto.
Poglej Pot začimb in Gaza (mesto)
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Pot začimb in Genovska republika
Haiti
Haiti, uradno Republika Haiti (francosko République d'Haïti, Taino: Ayiti/Quisqueya) prej znana kot Hayti, je država, ki se zavzema zahodni del otoka Hispaniola, ki je drug največji otok v Velikih Antilih v Karibskem morju, vzhodno od Kube in Jamajke ter južno od Bahamov ter otokov Turks in Caicos.
Poglej Pot začimb in Haiti
Henrik Pomorščak
Henrik, vojvoda Viseujski (4. marec 1394 - 13. november 1460), bolj znan kot princ Henrik Pomorščak (portugalsko Infante de Sagres ou Navegador ali Infante Dom Henrique), je bil osrednji lik v prvih dneh Portugalskega imperija in v evropskih pomorskih odkritjih v 15.
Poglej Pot začimb in Henrik Pomorščak
Hispaniola
Lega Hispaniole v Karibih, severno od Južne Amerike Topografski zemljevid otoka Hispaniola (francosko in latinsko Hipsaniola.
Poglej Pot začimb in Hispaniola
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Pot začimb in Indija
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Pot začimb in Indijski ocean
Ingver
Korenike ingverja Ingver (znanstveno ime Rhizoma zingiberis) je začimbna rastlina, ki raste v tropskem in subtropskih pasovih.
Poglej Pot začimb in Ingver
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Pot začimb in Islam
Jemen
Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.
Poglej Pot začimb in Jemen
Jugovzhodna Azija
Položaj jugovzhodne Azije Jugovzhodna Azija je podregija Azije, ki leži na stičišču tektonskih plošč, kar se kaže v potresoslovski in ognjeniški aktivnosti.
Poglej Pot začimb in Jugovzhodna Azija
Kafra
Kafra je voskasta aromatična snov.
Poglej Pot začimb in Kafra
Kardamom
Kardamóm je začimba narejena iz semen več rastlin iz rodov znanstveno ime Elettaria cardamomum in Amomum iz družine Zingiberaceae.
Poglej Pot začimb in Kardamom
Kataban
Kataban (arabsko مملكة قتبان) Angleži imenujejo Qataban, je bilo eno od starodavnih plemenskih jemenskih kraljestev, ob Minejskem kraljevstvu, Hadramaut in Saba.
Poglej Pot začimb in Kataban
Katamaran
Katamaran (iz tamilščine(கட்டுமரம்) kaṭṭumaram - "vezan les") je vodno plovilo, ki ima dva paralelna trupa enakih velikosti.
Poglej Pot začimb in Katamaran
Kerala
Kerala je indijska zvezna država v Južni Indiji na Malabarski obali.
Poglej Pot začimb in Kerala
Kitajski cimet
Kitájski címet (znanstveno ime Cinnamomum cassia) je ena izmed dveh vrst dreves, iz katerih se pridobiva začimba cimet.
Poglej Pot začimb in Kitajski cimet
Kokosova palma
Kokosova palma (znanstveno ime Cocos nucifera) je najpomembnejša kulturna rastlina v tropskem pasu.
Poglej Pot začimb in Kokosova palma
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Pot začimb in Konstantinopel
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Pot začimb in Krščanstvo
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Poglej Pot začimb in Krištof Kolumb
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Pot začimb in Križarske vojne
Kurkuma
Kurkuma (znanstveno ime Curcuma longa) je rastlina doma v tropskih gozdovih jugovzhodne Azije.
Poglej Pot začimb in Kurkuma
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Pot začimb in Levant
Lizbona
Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa) je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem.
Poglej Pot začimb in Lizbona
Madagaskar
Satelitski posnetek Madagaskarja (september 2003) Madagaskar, uradno Republika Madagaskar (malgaško Madagasikara, Repoblikan'i Madagasikara, République de Madagascar) je otoška država, ki leži ob jugovzhodni obali Afrike.
Poglej Pot začimb in Madagaskar
Magellanov preliv
Magellanov preliv ali Magellanova ožina (špansko Estrecho de Magallanes) je plovna pot na skrajnem jugu celinske Južne Amerike.
Poglej Pot začimb in Magellanov preliv
Malabarska obala
Prikaz Malabarske obale na mapi Malabarska obala je dolga obalna črta na jugozahodni obali Indijskega podkontinenta.
Poglej Pot začimb in Malabarska obala
Malindi
Malindi, nekoč znan kot Melinde, pristaniško mesto v Keniji ob izlivu reke Galana v Indijski ocean.
Poglej Pot začimb in Malindi
Manilski galeoni
Španski galeon Manilski galeoni ali Manila-Acapulco galeoni so bile španske trgovske ladje, ki so enkrat ali dvakrat na leto prečkale Tihi ocean med Manilo na Filipinih in Acapulcom v Novi Španiji (danes Mehika).
Poglej Pot začimb in Manilski galeoni
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Poglej Pot začimb in Mehika
Mošus
Mošus je prvotno izraz za substanco z ostrim vonjem iz žleze samca mošusovega jelena, ki se nahaja med trebuhom in genitalijami.
Poglej Pot začimb in Mošus
Moluki
Moluki so otočje v Jugovzhodni Aziji, ki leži v Bandskem morju med Sulavezijem na zahodu in Novo Gvinejo na vzhodu.
Poglej Pot začimb in Moluki
Muškatovec
Muškatovec ali muškatno drevo je katerakoli izmed vrst dreves v rodu Myristica, ki uspevajo predvsem v jugovzhodni Aziji.
Poglej Pot začimb in Muškatovec
Nabatejci
Nabatejci (ٱلْأَنْبَاط,, singular النبطي,; compare translit; Nabataeus), so bili arabsko ljudstvo, ki so naselili severno Arabijo in južni Levant, njihova naselja, najpogosteje domnevno glavno mesto Petra, od leta 37 – okoli 100 n. št.
Poglej Pot začimb in Nabatejci
Nageljnove žbice
Nageljnove žbice (klinčki) so močno dišeči in pekoči posušeni cvetni popki dišečega klinčevca (Syzygium aromaticum).
Poglej Pot začimb in Nageljnove žbice
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Pot začimb in Neolitik
Oman
Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka.
Poglej Pot začimb in Oman
Opij
Opij je posušen mleček iz nezrelih glavic vrtnega maka (Papaver somniferum).
Poglej Pot začimb in Opij
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Pot začimb in Osmansko cesarstvo
Panamska ožina
Panamska zemeljska ožina (špansko Istmo de Panamà), zgodovinsko znana kot Darienska vrzel, je ozek pas kopnega, ki leži med Karibskim morjem in Tihim oceanom in povezuje Severno in Južno Ameriko.
Poglej Pot začimb in Panamska ožina
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Poglej Pot začimb in Perzijski zaliv
Petra (Jordanija)
Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije.
Poglej Pot začimb in Petra (Jordanija)
Pomorske republike
Pomorske republike v dvanajstem stoletju. Venezia.
Poglej Pot začimb in Pomorske republike
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Pot začimb in Portugalska
Pot kadila
Trgovska pot kadila ali antična Pot kadila je sestavljena iz mreže pomembnih starodavnih kopenskih in morskih trgovskih poti, ki povezujejo Sredozemski svet z vzhodnimi in južnimi viri kadila, začimb in drugih luksuznih dobrin, ki se razteza sredozemskih pristanišč čez Levant in Egipt skozi severovzhodno Afriko in Arabijo v Indijo in drugod.
Poglej Pot začimb in Pot kadila
Ptolemajci
Ptolemajska rodbina (starogrško, Ptolemaioi, slovensko Ptolemajci), včasih omenjeni tudi kot Lagidi (starogrško, Lagidai, po Lagu, Očetu Ptolemaja I.) so bili makedonska grška vladarska rodbina, ki je vladala v helenističnem obdobju Starega Egipta.
Poglej Pot začimb in Ptolemajci
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Poglej Pot začimb in Rdeče morje
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Pot začimb in Renesansa
Riž
Sajenje riža v Laosu Riž sta dve rastlinski vrsti iz družine Poaceae (trave), in sicer azijska Oryza sativa in afriška Oryza glaberrima, vendar se ime najpogosteje povezuje le s prvo.
Poglej Pot začimb in Riž
Rimska trgovska povezava z Indijo
Pot od Rima do Indije Rimska trgovska povezava z Indijo se je začela, ko je Gaj Avgust Oktavijan spremenil Egipt v rimsko provinco.
Poglej Pot začimb in Rimska trgovska povezava z Indijo
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Pot začimb in Rimsko cesarstvo
Rt dobrega upanja
Rt dobrega upanja Rt dobrega upanja, tudi Rt dobre nade (angleško Cape of Good Hope, afrikansko Kaap die Goeie Hoop, nizozemsko Kaap de Goede Hoop), prvotno imenovan Viharni rt, je skalnat rt na atlantski obali Republike Južne Afrike.
Poglej Pot začimb in Rt dobrega upanja
Sandalovina
Sandalovina je vrsta lesa iz dreves iz rodu Santalum.
Poglej Pot začimb in Sandalovina
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Pot začimb in Seldžuki
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Poglej Pot začimb in Sevilja
Sladkorni trs
Sladkorni trs v Mozambiku Sladkorni trs (znanstveno ime Saccharum officinarum) je večletna tropska rastlina iz družine trav, ki v steblu vsebuje okoli 10 % saharoze na enoto suhe teže.
Poglej Pot začimb in Sladkorni trs
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Pot začimb in Srednji vek
Vasco da Gama
Dom Vasco da Gama, prvi grof Vidigueira, portugalski pomorščak in admiral, * 1460 ali 1469, Sines ali Vidigueira, Alentejo, Portugalska, † 24. december 1524, Cochin, Kerala, danes Kochi, Indija.
Poglej Pot začimb in Vasco da Gama
Vasco Núñez de Balboa
Vasco Núñez de Balboa, (španska izgovorjava:, španski raziskovalec, guverner in konkvistador, * okoli 1475, Jerez de los Caballeros, † okoli 12.–21. januarja 1519. Najbolj znan je po tem, da je leta 1513 prečkal Panamski preliv v Tihi ocean in postal prvi Evropejec, ki je vodil odpravo, ki je iz Novega sveta videla ali dosegla Pacifik.
Poglej Pot začimb in Vasco Núñez de Balboa
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Pot začimb in Velika geografska odkritja
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Pot začimb in Zlato