Kazalo
41 odnosi: Alpinizem, Apnenec, Dolomit, Glavno mesto, Gostota prebivalstva, Grb, Istituto Nazionale di Statistica, Italija, Italijanščina, Italijanske dežele, Italijanske občine, Jadransko morje, Jug, Kraljevina Italija, Marke, Moto, Obrambni stolp, Obrambni zid, Papeška država, Papež Evgen IV., Papež Leon XII., Pobočje, Pokrajina Ancona, Pokrajina Fermo, Pokrajine Italije, Politika, Površina, Prebivalstvo, Sever, Stoletje, Teoderik Veliki, Trdnjava, Vzhod, Zahod, Zemljepisno lastno ime, Zgodovina, 1210, 1444, 1828, 1860, 5. stoletje.
Alpinizem
Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.
Poglej Pokrajina Macerata in Alpinizem
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Pokrajina Macerata in Apnenec
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Poglej Pokrajina Macerata in Dolomit
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Pokrajina Macerata in Glavno mesto
Gostota prebivalstva
Gostota prebivalstva po državah sveta, ocena 2006 Gostota prebivalstva je razmerje med številom prebivalstva in površino, na kateri živijo.
Poglej Pokrajina Macerata in Gostota prebivalstva
Grb
Grb Republike Slovenije Janez Vajkard Valvasor, Grbi kranjskih mest Grb je v evropski tradiciji osebno, nespremenljivo in trajno znamenje.
Poglej Pokrajina Macerata in Grb
Istituto Nazionale di Statistica
ISTAT (Istituto Nazionale di Statistica) je italijanska državna ustanova za statistiko.
Poglej Pokrajina Macerata in Istituto Nazionale di Statistica
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Pokrajina Macerata in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Pokrajina Macerata in Italijanščina
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Pokrajina Macerata in Italijanske dežele
Italijanske občine
Italijanska republika je upravno sestavljena iz 20 dežel, ki so razdeljene na 110 pokrajin, te pa na 8103 občin.
Poglej Pokrajina Macerata in Italijanske občine
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Pokrajina Macerata in Jadransko morje
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Pokrajina Macerata in Jug
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Pokrajina Macerata in Kraljevina Italija
Marke
Marke (v italijanskem izvirniku Marche) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Pokrajina Macerata in Marke
Moto
Móto (ali mótto) je glavno geslo neke organizacije, društva, šole, vojaške enote ipd.
Poglej Pokrajina Macerata in Moto
Obrambni stolp
Okrogli obrambni stolp Utrjen stolp (tudi obrambni stolp ali grajski stolp ali samo stolp) je ena od obrambnih struktur, ki se je uporabljala v utrdbah, kot so gradovi, skupaj z obzidjem.
Poglej Pokrajina Macerata in Obrambni stolp
Obrambni zid
Obrambni zid, oblika fortifikacije, značilna za srednji vek.
Poglej Pokrajina Macerata in Obrambni zid
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Pokrajina Macerata in Papeška država
Papež Evgen IV.
Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).
Poglej Pokrajina Macerata in Papež Evgen IV.
Papež Leon XII.
Papež Leon XII. (Leone XII; Leo XII; Lev XII.; rojen kot Annibale Francesco Clemente Melchiore Girolamo Nicola Sermattei della Genga), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 22. avgust 1760 Monticelli di Genga, † 10. februar 1829.
Poglej Pokrajina Macerata in Papež Leon XII.
Pobočje
Pobočje ali vesina je del hriba ali gore, ki je položno ali strmo nagnjen med dolino (vznožjem) in slemenom ali vrhom hriba ali gore.
Poglej Pokrajina Macerata in Pobočje
Pokrajina Ancona
Pokrajina Ancona (v italijanskem izvirniku Provincia di Ancona, izg. Provinča di Ankona) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.
Poglej Pokrajina Macerata in Pokrajina Ancona
Pokrajina Fermo
Pokrajina Fermo (v italijanskem izvirniku Provincia di Fermo, izg. Provinča di Fermo) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.
Poglej Pokrajina Macerata in Pokrajina Fermo
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Poglej Pokrajina Macerata in Pokrajine Italije
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Pokrajina Macerata in Politika
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Pokrajina Macerata in Površina
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Poglej Pokrajina Macerata in Prebivalstvo
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Pokrajina Macerata in Sever
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Pokrajina Macerata in Stoletje
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Pokrajina Macerata in Teoderik Veliki
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Pokrajina Macerata in Trdnjava
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Pokrajina Macerata in Vzhod
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Pokrajina Macerata in Zahod
Zemljepisno lastno ime
Apače Zemljepísna lástna iména ali toponími (izvirno iz grščine, τόπος – kraj in ὄνομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd.
Poglej Pokrajina Macerata in Zemljepisno lastno ime
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Pokrajina Macerata in Zgodovina
1210
1210 (MCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Pokrajina Macerata in 1210
1444
1444 (MCDXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Pokrajina Macerata in 1444
1828
1828 (MDCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Pokrajina Macerata in 1828
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Pokrajina Macerata in 1860
5. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 2. stoletje | 3. stoletje | 4. stoletje | 5.
Poglej Pokrajina Macerata in 5. stoletje
Prav tako znan kot Macerata (pokrajina).