Kazalo
17 odnosi: ArXiv, Clayjev matematični inštitut, Enotska sfera, Fieldsova medalja, Grigorij Jakovljevič Perelman, Henri Poincaré, Izrek, Matematični dokaz, Matematika, Mnogoterost, Nerešeni matematični problemi, Prostor, Razsežnost (vektorski prostor), Sfera, Splet, Stephen Smale, The New Yorker.
- Geometrijska topologija
- Henri Poincaré
ArXiv
arXiv je spletni arhiv elektronskih preprintov znanstvenih člankov s področja matematike, fizike, astronomije, astrofizike, fizikalne kozmologije, računalništva, kvantitativne biologije, statistike in kvantitativnega finančništva.
Poglej Poincaréjeva domneva in ArXiv
Clayjev matematični inštitut
Clayjev matematični inštitut (kratica CMI) je zasebna neprofitna ustanova z nekdanjim sedežem v Peterboroughu, New Hampshire.
Poglej Poincaréjeva domneva in Clayjev matematični inštitut
Enotska sfera
\, pomeni normo. Enotska sfera je v matematiki množica točk na razdalji 1 od središčne točke, To lahko enostavno povemo tudi, da je enotska sfera tista sfera, ki ima polmer enak 1.
Poglej Poincaréjeva domneva in Enotska sfera
Fieldsova medalja
Sprednja stran medalje Zadnja stran medalje Fieldsova medalja je nagrada, ki jo podelijo dvema ali največ štirim matematikom, mlajšim od štirideset let, na vsakem Mednarodnem matematičnem kongresu od leta 1936 in neprekinjeno od leta 1948 na pobudo kanadskega matematika Johna Charlesa Fieldsa.
Poglej Poincaréjeva domneva in Fieldsova medalja
Grigorij Jakovljevič Perelman
Grigorij »Griša« Jakovljevič Perelman, ruski matematik, * 13. junij 1966, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Poincaréjeva domneva in Grigorij Jakovljevič Perelman
Henri Poincaré
Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.
Poglej Poincaréjeva domneva in Henri Poincaré
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Poglej Poincaréjeva domneva in Izrek
Matematični dokaz
language.
Poglej Poincaréjeva domneva in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Poincaréjeva domneva in Matematika
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Poglej Poincaréjeva domneva in Mnogoterost
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Poincaréjeva domneva in Nerešeni matematični problemi
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Poincaréjeva domneva in Prostor
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Poincaréjeva domneva in Razsežnost (vektorski prostor)
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Poincaréjeva domneva in Sfera
Splet
Splèt, svetóvni splèt ali z angleško kratico WWW je porazdeljen hipertekstni (nadbesedilni) sistem, ki deluje v medmrežju.
Poglej Poincaréjeva domneva in Splet
Stephen Smale
Stephen Smale, ameriški matematik, * 15. julij 1930, Flint, Michigan, ZDA.
Poglej Poincaréjeva domneva in Stephen Smale
The New Yorker
The New Yorker je ameriška revija, katere prva številka je izšla 21.februarja 1925.
Poglej Poincaréjeva domneva in The New Yorker