Hitreje kot brskalnik!
31 odnosi: Ajdovščina, Anton Žgur, Čitalnica, Deseti brat, Domen, Evropa, Fašizem, Filozofija, Fran Žgur, Gorica, Jožef Mislej, Knjižnica, Knjiga, Kranjska, Matematika, Nanos, Občina Vipava, Otmar Črnilogar, Podnanos, Postojna, Primorska, Prva svetovna vojna, Silvestrovo, Teologija, Tolmin, Trst, Veriga, Vinogradništvo, Vipava, Vipavska dolina, Zdravnik.
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Novo!!: Podraga in Ajdovščina · Poglej več »
Anton Žgur
Anton Žgur, slovenski rimskokatoliški duhovnik in nabožni pisatelj, * 26. september 1845, Podraga, † 24. avgust 1908, Brezovica pri Ljubljani.
Novo!!: Podraga in Anton Žgur · Poglej več »
Čitalnica
Čitalnica je večji prostor v knjižnici, namenjen branju knjig, periodičnega tiska ali drugega gradiva.
Novo!!: Podraga in Čitalnica · Poglej več »
Deseti brat
Deseti brat, delo Josipa Jurčiča, velja za prvi slovenski roman.
Novo!!: Podraga in Deseti brat · Poglej več »
Domen
Domen je moško osebno ime.
Novo!!: Podraga in Domen · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Podraga in Evropa · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Podraga in Fašizem · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Podraga in Filozofija · Poglej več »
Fran Žgur
Fran Žgur, slovenski pesnik, * 21. november 1866, Podraga, † 11. februar 1939, Podraga.
Novo!!: Podraga in Fran Žgur · Poglej več »
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Novo!!: Podraga in Gorica · Poglej več »
Jožef Mislej
Jožef Mislej, polno ime Jožef Peter Alkantara Mislej, slovenski zdravnik in filozof, avtor ambicioznega matematično-filozofsko-teološkega sistema, * 17. oktober 1761, Podraga pri Vipavi, † okoli 1840, kraj neznan.
Novo!!: Podraga in Jožef Mislej · Poglej več »
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Novo!!: Podraga in Knjižnica · Poglej več »
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Novo!!: Podraga in Knjiga · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Podraga in Kranjska · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Podraga in Matematika · Poglej več »
Nanos
Nanos je visoka kraška planota v gorski pregraji, ki ločuje celinski del Slovenije od Primorja.
Novo!!: Podraga in Nanos · Poglej več »
Občina Vipava
Občina Vipava je ena od kraških občin v Republiki Sloveniji s 5.700 prebivalci (2020) in središčem v Vipavi.
Novo!!: Podraga in Občina Vipava · Poglej več »
Otmar Črnilogar
Otmar Črnilogar, slovenski rimokatoliški duhovnik, filolog in prevajalec, profesor latinščine in grščine, * 15. november 1931, Šebrelje, † 27. april 1999, Podraga, pokopan v Šebreljah.
Novo!!: Podraga in Otmar Črnilogar · Poglej več »
Podnanos
Podnanos, nekdaj Šentvid ali Šembid, je gručasto kraško naselje v Občini Vipava, v zgornjem delu Vipavske doline, ob cesti Vipava - Razdrto, kjer se odcepi cesta čez Vrabče na Kras in se dolina potoka Močilnika razširi.
Novo!!: Podraga in Podnanos · Poglej več »
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Novo!!: Podraga in Postojna · Poglej več »
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Novo!!: Podraga in Primorska · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Podraga in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Silvestrovo
Silvestrski ognjemet v Frankfurtu za novo leto 2009 Silvestrovo je god papeža Silvestra I., ki ga obhajamo 31. decembra, kar je tudi zadnji dan v koledarskem letu.
Novo!!: Podraga in Silvestrovo · Poglej več »
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).
Novo!!: Podraga in Teologija · Poglej več »
Tolmin
cerkev Sv. Marije v Tolminu Tolmin je mesto v Republiki Sloveniji z okoli 3.300 prebivalci v zgornjem Posočju in sedež istoimenske občine.
Novo!!: Podraga in Tolmin · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Podraga in Trst · Poglej več »
Veriga
Navita kovinska veriga Veriga je serijski sklop povezanih kosov, imenovanih členi, ki so običajno narejeni iz kovine, s splošnim značajem, podobnim lastnostim vrvi, saj je prožna in ukrivljena pri stiskanju, vendar linearna, toga in nosilna pri napetosti.
Novo!!: Podraga in Veriga · Poglej več »
Vinogradništvo
Škalcah pri Slovenskih Konjicah Jeruzalemske gorice Vinogradništvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja.
Novo!!: Podraga in Vinogradništvo · Poglej več »
Vipava
Vipava (nemško Wippach, italijansko Vipacco) je naselje z okoli 2.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži v zgornjem delu Vipavske doline, ob številnih izvirih reke reke Vipave, ki ima kot edina? reka v Evropi? deltast izvir.
Novo!!: Podraga in Vipava · Poglej več »
Vipavska dolina
Zgornja Vipavska dolina z Nanosa Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v Furlansko nižino.
Novo!!: Podraga in Vipavska dolina · Poglej več »
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Novo!!: Podraga in Zdravnik · Poglej več »
