Kazalo
31 odnosi: Avstralija, Azurna obala, Dež, Eksplozija, Električna polarizacija, Električni naboj, Elektrostatika, Industrija, Jedrsko orožje, Kalifornija, Kondenzacija, Kristal, Kumulonimbus, Kumulus, Latinščina, Led, Meter, Narodni park Yellowstone, Nevihta, Oblak, Ogenj, Ognjeni vihar, Ognjenik, Požar, Rastline, Strela, Tališče, Temperatura, Termika, Turbulentni tok, Vlažnost.
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Pirokumulus in Avstralija
Azurna obala
Zemljevid Azurne obale in krajev ob njej Azúrna obála (okcitansko Còsta d'Azur; italijansko Costa Azzurra), tudi Riviera je del obale Sredozemskega morja na skrajnem jugovzhodu Francije, ki vključuje tudi ozemlje suverene države Monako.
Poglej Pirokumulus in Azurna obala
Dež
sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.
Poglej Pirokumulus in Dež
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Poglej Pirokumulus in Eksplozija
Električna polarizacija
Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.
Poglej Pirokumulus in Električna polarizacija
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Pirokumulus in Električni naboj
Elektrostatika
Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.
Poglej Pirokumulus in Elektrostatika
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Pirokumulus in Industrija
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Poglej Pirokumulus in Jedrsko orožje
Kalifornija
Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.
Poglej Pirokumulus in Kalifornija
Kondenzacija
plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Pirokumulus in Kondenzacija
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Pirokumulus in Kristal
Kumulonimbus
Kumulonimbusi (cb) so termični oblaki vertikalnega razvoja in segajo od okvirno 1500 metrov do toropopavze čez vse tri nivoje oblakov.
Poglej Pirokumulus in Kumulonimbus
Kumulus
Kumulusi (cu; iz latinske besede cumulus - kup) so nizki oblaki vertikalnega razvoja.
Poglej Pirokumulus in Kumulus
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Pirokumulus in Latinščina
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Pirokumulus in Led
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Pirokumulus in Meter
Narodni park Yellowstone
Izbruh gejzirja ''Old Faithful'' Narodni park Yellowstone je najstarejši (1872-danes) nacionalni park na svetu, ki ga letno obišče okoli 3 milijone obiskovalcev.
Poglej Pirokumulus in Narodni park Yellowstone
Nevihta
Nevihtni oblak Nevihta je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga grmenje, bliskanje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.
Poglej Pirokumulus in Nevihta
Oblak
Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.
Poglej Pirokumulus in Oblak
Ogenj
Goreča vžigalica Požarni trikotnik Gozdni požar Ôgenj je hitra oksidacija materiala v kemijskem procesu zgorevanja, ki sprošča toploto, svetlobo in različne proizvode kemijskih reakcij.
Poglej Pirokumulus in Ogenj
Ognjeni vihar
Narodnem parku Yellowstone leta 1988 Ognjeni vihar (tudi ognjena nevihta) je izredno nevaren pojav, ki ob ustreznih pogojih nastane ob velikih (predvsem gozdnih) požarih.
Poglej Pirokumulus in Ognjeni vihar
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Pirokumulus in Ognjenik
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Poglej Pirokumulus in Požar
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Pirokumulus in Rastline
Strela
Udar strele v Eifflov stolp leta 1902 Stréla je naravni pojav, ki ga sestavljata blisk in grom.
Poglej Pirokumulus in Strela
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Pirokumulus in Tališče
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Pirokumulus in Temperatura
Termika
Diagram termičnega stebra Termika pomeni steber dvigajočega se zraka; pri tem pojavu gre v bistvu za konvekcijo.
Poglej Pirokumulus in Termika
Turbulentni tok
Turbulentni tok dima okrog modela letala Zgled turbulentnega toka Turbuléntni tók (tudi vrtínčasti tók) je nestacionarni tok tekočine, pri katerem se tokovnice s časom premikajo, iz njih pa se lahko ustvarjajo vrtinci.
Poglej Pirokumulus in Turbulentni tok
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Pirokumulus in Vlažnost