Kazalo
35 odnosi: Anatolija, Šibenik, Štefan I. (hrvaški vladar), Štefan II. (hrvaški kralj), Ban, Benetke, Beograd, Biograd na Moru, Bizantinsko cesarstvo, Bosna, Civilizacija, Dalmacija, Dimitrij Zvonimir, Fevdalizem, Hrvaška, Hrvati, Italija, Katolištvo, Kralj, Kraljica, Latinščina, Madžari, Mesto, Normani, Romanika, Seldžuki, Sin, Slavonija, Slovani, Srem, Trpimirovići, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zadar, 1058, 1074.
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Peter Krešimir IV. in Anatolija
Šibenik
Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Poglej Peter Krešimir IV. in Šibenik
Štefan I. (hrvaški vladar)
Štefan I., hrvaški kralj iz rodu Trpimirovićev, vladal od okrog leta 1030 do 1058, *?, † ?.
Poglej Peter Krešimir IV. in Štefan I. (hrvaški vladar)
Štefan II. (hrvaški kralj)
Štefan II (hrvaško Stjepan II.), hrvaški kralj, * ?, † 1091.
Poglej Peter Krešimir IV. in Štefan II. (hrvaški kralj)
Ban
Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.
Poglej Peter Krešimir IV. in Ban
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Peter Krešimir IV. in Benetke
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Peter Krešimir IV. in Beograd
Biograd na Moru
Biograd na Moru (italijansko Zaravecchia, tudi Alba Marittima) je mesto, morsko pristanišče in letovišče v Severni Dalmaciji na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad), ki upravno spada v Zadrsko županijo.
Poglej Peter Krešimir IV. in Biograd na Moru
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Peter Krešimir IV. in Bizantinsko cesarstvo
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Peter Krešimir IV. in Bosna
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Poglej Peter Krešimir IV. in Civilizacija
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Peter Krešimir IV. in Dalmacija
Dimitrij Zvonimir
Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.
Poglej Peter Krešimir IV. in Dimitrij Zvonimir
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Peter Krešimir IV. in Fevdalizem
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Peter Krešimir IV. in Hrvaška
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Peter Krešimir IV. in Hrvati
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Peter Krešimir IV. in Italija
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Peter Krešimir IV. in Katolištvo
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Peter Krešimir IV. in Kralj
Kraljica
Kraljíca, v nekaterih besedilih tudi kraljéva, je vladarski naslov, pridobljen dedno, s poroko ali z izvolitvijo.
Poglej Peter Krešimir IV. in Kraljica
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Peter Krešimir IV. in Latinščina
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Peter Krešimir IV. in Madžari
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Peter Krešimir IV. in Mesto
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Peter Krešimir IV. in Normani
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Peter Krešimir IV. in Romanika
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Peter Krešimir IV. in Seldžuki
Sin
Sin je neposredni moški potomec.
Poglej Peter Krešimir IV. in Sin
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Peter Krešimir IV. in Slavonija
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Peter Krešimir IV. in Slovani
Srem
Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.
Poglej Peter Krešimir IV. in Srem
Trpimirovići
Trpimirovići so bili vladarska dinastija na Hrvaškem, ki je vladala med 9. in 11. stoletjem.
Poglej Peter Krešimir IV. in Trpimirovići
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Peter Krešimir IV. in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Peter Krešimir IV. in Zadar
1058
1058 (MLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Peter Krešimir IV. in 1058
1074
1074 (MLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Peter Krešimir IV. in 1074
Prav tako znan kot Krešimir IV..