Kazalo
29 odnosi: Akademija znanosti Češke republike, Astronom, Astronomija, Astronomska knjižnica, Ljubljana, Astronomski observatorij Beograd, Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec, Azimut, Življenje in tehnika, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Efemeride, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, Franjo Dominko, Lega, Marijan Majo Prosen, Meritev, Milutin Milanković, Poldnevnik, Presek (revija), Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta v Ljubljani, Proteus (revija), Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenci, Slovenska biografija, Slovenski biografski leksikon, Sončeva pega, Univerza v Beogradu, Zemljepisna dolžina, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1933.
Akademija znanosti Češke republike
Starem mestu Akademija znanosti Češke republike (okrajšano AV ČR) je narodna akademija s sedežem v Pragi in poleg univerz vodilna javna znanstvenoraziskovalna ustanova na Češkem.
Poglej Pavla Ranzinger in Akademija znanosti Češke republike
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Pavla Ranzinger in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Pavla Ranzinger in Astronomija
Astronomska knjižnica, Ljubljana
Astronomska knjižnica (Fizikalna, astronomska in meteorološka knjižnica) je visokošolska knjižnica, ki deluje v sklopu Fakultete za matematiko in fiziko.
Poglej Pavla Ranzinger in Astronomska knjižnica, Ljubljana
Astronomski observatorij Beograd
četrti po velikosti v Evropi. Astronomski observatorij Beograd (okrajšava AOB; koda IAU 057 Belgrade) je astronomski observatorij v beograjskem parku Zvezdara.
Poglej Pavla Ranzinger in Astronomski observatorij Beograd
Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec
Teleskop Vega Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec (okrajšava AGO; koda IAU 103 Ljubljana) je narodni astronomski in geofizikalni observatorij na ljubljanskem Golovcu.
Poglej Pavla Ranzinger in Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec
Azimut
Azimut je kot med izbrano ravnino in točko.
Poglej Pavla Ranzinger in Azimut
Življenje in tehnika
Življenje in tehnika (kratica ŽIT) je slovenska mesečna poljudnoznanstvena revija.
Poglej Pavla Ranzinger in Življenje in tehnika
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.
Poglej Pavla Ranzinger in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
Efemeride
Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.
Poglej Pavla Ranzinger in Efemeride
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (kratica FNT), s sedežem v Ljubljani, je nekdanja fakulteta, ki je bila članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Pavla Ranzinger in Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
Franjo Dominko
Fran Dominko, slovenski fizik in astronom, * 26. julij 1903, Vodnjan, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 22. februar 1987, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Pavla Ranzinger in Franjo Dominko
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Pavla Ranzinger in Lega
Marijan Majo Prosen
Marijan »Majo« Prosen, slovenski astronom, pedagog, popularizator astronomije in publicist, * 13. marec 1937, Brežice.
Poglej Pavla Ranzinger in Marijan Majo Prosen
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Pavla Ranzinger in Meritev
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Pavla Ranzinger in Milutin Milanković
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Poglej Pavla Ranzinger in Poldnevnik
Presek (revija)
Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.
Poglej Pavla Ranzinger in Presek (revija)
Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta v Ljubljani
Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta s sedežem v Ljubljani, je nekdanja fakulteta, ki je bila članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Pavla Ranzinger in Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta v Ljubljani
Proteus (revija)
Proteus je slovenska poljudnoznanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije (PDS).
Poglej Pavla Ranzinger in Proteus (revija)
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Poglej Pavla Ranzinger in Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Pavla Ranzinger in Slovenci
Slovenska biografija
Slovenska biografija je spletni portal, ki združuje tri biografske leksikone: Slovenski biografski leksikon (SBL, 1925–1991), Primorski slovenski biografski leksikon (PSBL, 1974–1994) in Novi Slovenski biografski leksikon (NSBL; 1. zvezek s črko A (2013), 2. zvezek (B–Bla; 2017), 3.
Poglej Pavla Ranzinger in Slovenska biografija
Slovenski biografski leksikon
Slovenski biografski leksikon (kratica SBL) je leksikon o pomembnih osebnostih, ki so oblikovale kulturo in zgodovino slovenskega naroda.
Poglej Pavla Ranzinger in Slovenski biografski leksikon
Sončeva pega
plazmi. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra 2000 in izginila v nekaj tednih. Simulacija Sončevih peg Johna iz Worcestra. Sónčeva péga je začasno območje na Sončevi površini (fotosferi), kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo.
Poglej Pavla Ranzinger in Sončeva pega
Univerza v Beogradu
Univerza v Beogradu (izvirno srbsko Универзитет у Београду) je najstarejša in največja univerza v Srbiji.
Poglej Pavla Ranzinger in Univerza v Beogradu
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Poglej Pavla Ranzinger in Zemljepisna dolžina
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
90px Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (kratica ZRC SAZU) je slovenski javni raziskovalni zavod in je bil ustanovljen leta 1981.
Poglej Pavla Ranzinger in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Pavla Ranzinger in 1933