Kazalo
27 odnosi: Astronomija, Biologija, Doktorat, Dunaj, Fizika, Gimnazija, Kultura, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Marija Grošelj, Matematika, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mineralogija, Naravoslovje, Organizem, Pesništvo, Prešernoslovje, Prirodoslovno društvo Slovenije, Profesor, Proteus (revija), Slovenci, Univerza na Dunaju, Zagreb, 1883, 1940, 26. januar, 9. februar.
- Diplomiranci Univerze na Dunaju
- Predavatelji na Univerzi v Ljubljani
- Slovenski biologi
- Slovenski literarni zgodovinarji
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Pavel Grošelj in Astronomija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Pavel Grošelj in Biologija
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Pavel Grošelj in Doktorat
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Pavel Grošelj in Dunaj
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Pavel Grošelj in Fizika
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Pavel Grošelj in Gimnazija
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Pavel Grošelj in Kultura
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Pavel Grošelj in Ljubljana
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Poglej Pavel Grošelj in Ljubljanski zvon
Marija Grošelj
Marija (tudi Mara) Grošelj, slovenska učiteljica in pisateljica, * 22. november 1881, Ljubljana, † 10. december 1961, Ljubljana.
Poglej Pavel Grošelj in Marija Grošelj
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Pavel Grošelj in Matematika
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (kratica UL MF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Pavel Grošelj in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Mineralogija
Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.
Poglej Pavel Grošelj in Mineralogija
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Pavel Grošelj in Naravoslovje
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Pavel Grošelj in Organizem
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Pavel Grošelj in Pesništvo
Prešernoslovje
Hinko Smrekar - Prešernoslovci (na karikaturi France Kidrič in Ivan Prijatelj) Prešernoslovje je veja literarne zgodovine, ki se ukvarja z deli in življenjem Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika.
Poglej Pavel Grošelj in Prešernoslovje
Prirodoslovno društvo Slovenije
Prirodoslovno društvo Slovenije (PDS) je slovensko društvo, ki povezuje strokovnjake in ljubitelje z vseh področij naravoslovja.
Poglej Pavel Grošelj in Prirodoslovno društvo Slovenije
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Pavel Grošelj in Profesor
Proteus (revija)
Proteus je slovenska poljudnoznanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije (PDS).
Poglej Pavel Grošelj in Proteus (revija)
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Pavel Grošelj in Slovenci
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Pavel Grošelj in Univerza na Dunaju
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Pavel Grošelj in Zagreb
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Pavel Grošelj in 1883
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Pavel Grošelj in 1940
26. januar
26.
Poglej Pavel Grošelj in 26. januar
9. februar
9.
Poglej Pavel Grošelj in 9. februar