Kazalo
29 odnosi: Aargau, Švica, Švicarji, Basel, DDT, Druga svetovna vojna, Ekosistem, Entomologija, Insekticid, Kemija, Kmetijstvo, Koloradski hrošč, Komarji, Malarija, Nalezljiva bolezen, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Olten, Patent, Pesticid, Strojenje, Tifus, Tropski pas, Vektor (epidemiologija), Zajedavske uši, 12. januar, 12. oktober, 1899, 1965.
- Švicarski kemiki
- Nobelovi nagrajenci za fiziologijo ali medicino
Aargau
Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Paul Hermann Müller in Aargau
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Paul Hermann Müller in Švica
Švicarji
Jeziki Švice: nemščina (64 %; rumena), francoščina (19 %; vijolična), italijanščina (8 %; zelena), retoromanščina (manj kot 1 %; rdeča) Švicarji so narod, ki živi v Švici.
Poglej Paul Hermann Müller in Švicarji
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Paul Hermann Müller in Basel
DDT
DDT (kratica trivialnega imena Dikloro-Difenil-Trikloroetan) je aromatska klorova spojina, eden najbolj znanih sintetičnih pesticidov.
Poglej Paul Hermann Müller in DDT
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Paul Hermann Müller in Druga svetovna vojna
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Paul Hermann Müller in Ekosistem
Entomologija
Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.
Poglej Paul Hermann Müller in Entomologija
Insekticid
Insekticidi so snovi naravnega ali umetnega izvora, ki so toksične za žuželke in jih uporabljamo za zatiranje tistih žuželk, ki so s stališča človeka škodljivci.
Poglej Paul Hermann Müller in Insekticid
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Paul Hermann Müller in Kemija
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Paul Hermann Müller in Kmetijstvo
Koloradski hrošč
Koloradski hrošč (znanstveno ime Leptinotarsa decemlineata), nekdaj krompirjeva zlatica, je hrošč iz družine lepencev, ki je eden največjih škodljivcev na krompirju.
Poglej Paul Hermann Müller in Koloradski hrošč
Komarji
Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Paul Hermann Müller in Komarji
Malarija
Malárija (italijansko mala aria - slab zrak), starinsko tudi močvirska mrzlica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali iz razreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium).
Poglej Paul Hermann Müller in Malarija
Nalezljiva bolezen
Nalezljíva (tudi infekcíjska) bolézen je bolezen, ki se neposredno ali posredno prenaša s klicenosca ali bolne osebe, z okužene ali bolne živali na zdravo osebo.
Poglej Paul Hermann Müller in Nalezljiva bolezen
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Paul Hermann Müller in Nobelova nagrada
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Poglej Paul Hermann Müller in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Olten
Olten je mesto z okoli 18.000 prebivalci, središče istoimenske občine in okraja v kantonu Solothurn v Švici.
Poglej Paul Hermann Müller in Olten
Patent
Patent je zakonsko zaščitena in izključna pravica gospodarskega izkoriščanja izuma, ki jih dodeli država imetniku patenta za omejeno dobo, po navadi je to za 20 let.
Poglej Paul Hermann Müller in Patent
Pesticid
Škropljenje s pesticidi s pomočjo letala Pesticíd (iz latinskega pestis, kuga in cidium, umor) je kemikalija za uničevanje škodljivcev na pridelovalnih površinah.
Poglej Paul Hermann Müller in Pesticid
Strojenje
Strojilnica usnja v Maroku Strojenje je predelava surove živalske kože s strojili v usnje.
Poglej Paul Hermann Müller in Strojenje
Tifus
Tifus je nalezljiva črevesna bolezen, katere povzročitelj so bakterije iz rodu salmonel ali rikecij.
Poglej Paul Hermann Müller in Tifus
Tropski pas
Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.
Poglej Paul Hermann Müller in Tropski pas
Vektor (epidemiologija)
Vektor ali prenašalec bolezni je v epidemiologiji pojav, ki prenaša povzročitelje nalezljivih bolezni (patogene) od okuženega do neokuženega osebka.
Poglej Paul Hermann Müller in Vektor (epidemiologija)
Zajedavske uši
Zajedavske uši (znanstveno ime Phthiraptera, grško - phthir - uš + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami obligatnih zajedavcev, predstavniki katerih zajedajo na skoraj vseh redovih sesalcev in ptičev z izjemo stokovcev in netopirjev.
Poglej Paul Hermann Müller in Zajedavske uši
12. januar
12.
Poglej Paul Hermann Müller in 12. januar
12. oktober
12.
Poglej Paul Hermann Müller in 12. oktober
1899
1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Paul Hermann Müller in 1899
1965
1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Paul Hermann Müller in 1965