Kazalo
18 odnosi: Ambon, Apsida, Şanlıurfa, Bazilika (zgradba), Bazilika San Vitale, Bizantinsko cesarstvo, Ciper, Ciper (otok), Hodegetrija, Justin II., Kition, Larnaka, Mozaik, Ravena, Samostan sv. Katarine, Sinaj, Stobi, Sveta Marija, Zadar.
Ambon
Oltarna miza z dvema ambonoma Ambón je del cerkve namenjen besednemu bogoslužju.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Ambon
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Apsida
Şanlıurfa
Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Şanlıurfa
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Bazilika (zgradba)
Bazilika San Vitale
Bazilika San Vitale je cerkev v Raveni v Italiji in eden najpomembnejših ohranjenih primerov zgodnjekrščanske bizantinske umetnosti in arhitekture v Evropi.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Bazilika San Vitale
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Bizantinsko cesarstvo
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Ciper
Ciper (otok)
Otok Ciper je otok v vzhodnem Sredozemskem morju južno od Anatolskega polotoka.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Ciper (otok)
Hodegetrija
Hodegetrija ali Devica Hodegetria je ikonografska upodobitev Theotokos (Device Marije), ki ob sebi drži deteta Jezusa, medtem ko kaže nanj kot na vir odrešenja za človeštvo.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Hodegetrija
Justin II.
Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Justin II.
Kition
Kition (grško, Kítion, feničansko 𐤊𐤕, kt, ali 𐤊𐤕𐤉, kty,Yon, Marguerite; Childs, William A. P. (november 1997). Bulletin of the American Schools of Oriental Research. 308 (308): 11. doi: 10.2307/1357405. JSTOR 1357405. S2CID 156694103. latinsko) je bilo mestno kraljestvo na južni obali Cipra na mestu sedanje Larnake.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Kition
Larnaka
Larnaka (grško Λάρνακα; turško Larnaka) je mesto na jugovzhodni obali Cipra in glavno mesto istoimenskega okrožja.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Larnaka
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Mozaik
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Ravena
Samostan sv. Katarine, Sinaj
Samostan sv.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Samostan sv. Katarine, Sinaj
Stobi
Stobi ali Stoboi (starogrško Στόβοι; latinsko Stobi; makedonsko Стоби) je bilo starodavno mesto Peonije, ki ga je kasneje osvojilo Kraljestvo Makedonija in končno postalo glavno mesto rimske province Makedonije Salutaris.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Stobi
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.
Poglej Panagia tis Angeloktistis in Sveta Marija
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.