Kazalo
67 odnosi: Andre Chenier, Île de la Cité, Šentjernejska noč, Bastilja, Bivalno-obrambni grad, Code civil, Compiègne, Conciergerie, Eklekticizem v arhitekturi, Filip II. Francoski, Forum, Franc I. Francoski, Francija, Francoska revolucija, Gaj Julij Cezar, Jean Sylvain Bailly, Julijan (rimski cesar), Justinijan I., Justinijanov zakonik, Kapetingi, Karel Plešasti, Kariatide, Karolingi, Kartuša, Kelti, Klodvik I., Konstantinopel, Louvrska palača, Ludvik IX. Francoski, Ludvik VI. Francoski, Ludvik VII. Francoski, Lutecija, Marija Antoaneta, Maximilien Robespierre, Merovingi, Napoleon Bonaparte, Napoleon III., Obzidje, Oratorij (cerkev), Orléans, Palača, Pariz, Parizi, Pediment, Place Dauphine, Place de la Concorde, Pont Neuf, Pravi križ, Pravičnost, Prsobran, ... Razširi indeks (17 več) »
Andre Chenier
André Chénier /izg.
Poglej Palais de la Cité in Andre Chenier
Île de la Cité
Île de la Cité (2009) Île de la Cité (dobesedno Mestni otok) je otok v reki Seni v središču Pariza.
Poglej Palais de la Cité in Île de la Cité
Šentjernejska noč
Umetniška upodobitev pokola, François Dubois Šentjernejska noč označuje atentat na hugenotskega poveljnika Gasparda de Coligny v noči na 24.
Poglej Palais de la Cité in Šentjernejska noč
Bastilja
Padec Bastilje Bastilja je bila trdnjava v Parizu, v kateri se je nahajal zapor.
Poglej Palais de la Cité in Bastilja
Bivalno-obrambni grad
Bivalno-obrambni grad (angl. keep, srednje angleško kype, franc. donjon) je vrsta stolpa/gradu, zgrajenega v evropskih gradovih v srednjem veku.
Poglej Palais de la Cité in Bivalno-obrambni grad
Code civil
Code civil je francoski civilni zakonik, ki je izšel leta 1804 in je zajemal celotno civilno pravo, ki ga je ločil od gospodarskega.
Poglej Palais de la Cité in Code civil
Compiègne
Compiègne je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Oise.
Poglej Palais de la Cité in Compiègne
Conciergerie
Conciergerie (francoska izgovorjava) je nekdanja stavba sodišča in zapor v Parizu v Franciji, ki stoji zahodno od Île de la Cité, pod Sodna palača (Palais de Justice).
Poglej Palais de la Cité in Conciergerie
Eklekticizem v arhitekturi
Palacio de Larrinaga (Zaragoza, Španija) Eklekticizem v arhitekturi je slog 19.
Poglej Palais de la Cité in Eklekticizem v arhitekturi
Filip II. Francoski
Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov.
Poglej Palais de la Cité in Filip II. Francoski
Forum
Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.
Poglej Palais de la Cité in Forum
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Palais de la Cité in Franc I. Francoski
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Palais de la Cité in Francija
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Palais de la Cité in Francoska revolucija
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Palais de la Cité in Gaj Julij Cezar
Jean Sylvain Bailly
Jean Sylvain Bailly, francoski astronom in politik, * 15. september 1736, Pariz, Francija, † 12. november 1793, Pariz.
Poglej Palais de la Cité in Jean Sylvain Bailly
Julijan (rimski cesar)
Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26.
Poglej Palais de la Cité in Julijan (rimski cesar)
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Palais de la Cité in Justinijan I.
Justinijanov zakonik
Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.
Poglej Palais de la Cité in Justinijanov zakonik
Kapetingi
Grb Kapetingov Kapetingi (francosko Capétiens) so vladarska rodbina, ki je vladala Franciji od leta 987 do leta 1328.
Poglej Palais de la Cité in Kapetingi
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Poglej Palais de la Cité in Karel Plešasti
Kariatide
Kariatide na Akropoli v Atenah Kariatide (Καρυάτις, množina: Καρυάτιδες) so ženski kipi, ki prevzemajo vlogo podpornih stebrov v arhitekturi.
Poglej Palais de la Cité in Kariatide
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Palais de la Cité in Karolingi
Kartuša
Staroegipčanska kartuša faraona Tutmoza III., Karnak, Egipt Fragment stele s kartušami Ehnatona, Nefretete in Atona, Amarna, osemnajsta dinastija; The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London Kartuša je pokončen oval z ravno črto pod njim, ki je v egipčanski hieroglifski pisavi označeval faraonovo ime.
Poglej Palais de la Cité in Kartuša
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Palais de la Cité in Kelti
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Palais de la Cité in Klodvik I.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Palais de la Cité in Konstantinopel
Louvrska palača
Louvrska palača (nekdanja kraljeva palača) stoji na desnem bregu Sene v Parizu, med vrtovi Tuilerijske palače in cerkvijo Saint-Germain l'Auxerrois.
Poglej Palais de la Cité in Louvrska palača
Ludvik IX. Francoski
Ludvik IX., splošno znan kot sveti Ludvik ali Ludvik sveti, je bil od leta 1226 do 1270 francoski kralj in najslavnejši med Kapetingi, * 25. april 1214, † 25. avgust 1270.
Poglej Palais de la Cité in Ludvik IX. Francoski
Ludvik VI. Francoski
Ludvik VI., vzdevek Debeli (francosko Louis le Gros), francoski kralj, * 1. december 1081, † 1. avgust 1137, Ludvik je bil sin kralja Filipa I. (vladal 1060-1108) iz rodu Kapetingov.
Poglej Palais de la Cité in Ludvik VI. Francoski
Ludvik VII. Francoski
Ludvik VII.
Poglej Palais de la Cité in Ludvik VII. Francoski
Lutecija
Galo-rimsko mesto Lutecija (v francoščini Lutèce) je bilo predhodnik današnjega mesta Pariz.
Poglej Palais de la Cité in Lutecija
Marija Antoaneta
Marija Antoaneta, Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška, * 2. november 1755, Dunaj, † 16. oktober 1793, Pariz.
Poglej Palais de la Cité in Marija Antoaneta
Maximilien Robespierre
Maximilien François Marie Isidore de Robespierre, francoski filozof, politik in pravnik, * 6. maj 1758, Arras, Grofija Artois, Francija, † 28. julij 1794, Pariz, Francija.
Poglej Palais de la Cité in Maximilien Robespierre
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Palais de la Cité in Merovingi
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Palais de la Cité in Napoleon Bonaparte
Napoleon III.
Napoléon III.
Poglej Palais de la Cité in Napoleon III.
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Palais de la Cité in Obzidje
Oratorij (cerkev)
Oratorij v Frančiškanskem samostanu v Beljaku Oratorij v cerkvi St. Oswald, Eisenerz Oratorij, (tudi hišna kapelica, lat.:orare za moliti, torej molilnica), je v katoliški cerkvi zaseben ali na pol javen prostor, ki je namenjen določeni skupini vernikov za opravljanje božje službe.
Poglej Palais de la Cité in Oratorij (cerkev)
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Poglej Palais de la Cité in Orléans
Palača
Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.
Poglej Palais de la Cité in Palača
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Palais de la Cité in Pariz
Parizi
Karta Galije v 1. stoletju n. št. Pariški zlatnik iz 1. stoletja pr. n. št., Cabinet des Médailles, Pariz) Pariški kovanec s podobo konja iz 1. stoletja pr. n. št., Cabinet des Médailles, Pariz) Pariški kovanec, Metropolitan Museum of Art Parizi (latinsko Parisii), keltsko pleme, ki je bilo v železni dobi od sredine 3.
Poglej Palais de la Cité in Parizi
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Poglej Palais de la Cité in Pediment
Place Dauphine
Place Dauphine je javni trg blizu zahodnega konca otoka Île de la Cité v 1.
Poglej Palais de la Cité in Place Dauphine
Place de la Concorde
Place de la Concorde (francoska izgovorjava) je eden glavnih javnih trgov v Parizu v Franciji.
Poglej Palais de la Cité in Place de la Concorde
Pont Neuf
Pont Neuf (»Novi most«) je najstarejši stoječi most čez reko Seno v Parizu v Franciji.
Poglej Palais de la Cité in Pont Neuf
Pravi križ
Križani Jezus (Giotto, okoli 1310) Pravi križ, tudi sveti križ, je križ, na katerem je bil križan Jezus Kristus.
Poglej Palais de la Cité in Pravi križ
Pravičnost
Pravíčnost je neko načelo katero naj bi predstavljalo neko pravico v kateri vsak dobi tisto kar mu pripada, vpliv imajo številna področja z različnimi stališči in perspektivami, vključno s koncepti moralne korektnosti, ki temelji na etiki, racionalnosti, zakonu, veri in pravičnosti.
Poglej Palais de la Cité in Pravičnost
Prsobran
Prsobran v obrambni arhitekturi, kot je tista pri mestnem obzidju ali gradovih, je parapet (tj. obrambni nizek zid prsne in nadzidek višine glave), v katerem se v presledkih pojavijo pravokotne vrzeli ali vdolbine, ki so omogočale streljanje puščic ali drugih izstrelkov v obrambi.
Poglej Palais de la Cité in Prsobran
Rayonnant
V francoski gotski arhitekturi je rayonnant (francoska izgovorjava) obdobje od približno sredine 13.
Poglej Palais de la Cité in Rayonnant
Razumnost
Razumnost (latinsko prudentia, skrajšano iz providentia, kar pomeni 'gledati naprej, modrost') je sposobnost upravljanja in discipliniranja z uporabo razuma.
Poglej Palais de la Cité in Razumnost
Rihard I. Levjesrčni
Rihard I. (8. september 1157 – 6. april 1199) je bil kralj Anglije od leta 1189 do svoje smrti leta 1199.
Poglej Palais de la Cité in Rihard I. Levjesrčni
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Palais de la Cité in Rimsko cesarstvo
Sainte-Chapelle
Sainte-Chapelle (v prevodu sveta kapela) je kraljeva kapela v gotskem slogu znotraj srednjeveške palače Palais de la Cité, rezidence francoskih kraljev do 14.
Poglej Palais de la Cité in Sainte-Chapelle
Sena
Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.
Poglej Palais de la Cité in Sena
Sijajni horarij vojvode Berrijskega
Sijajni horarij vojvode Berrijskega (francosko Très Riches Heures du Duc de Berry izgovorjava: ali Très Riches Heures), je najbolj znan in morda najbolje ohranjen primer iluminiranega rokopisa pozne faze mednarodnega gotskega sloga.
Poglej Palais de la Cité in Sijajni horarij vojvode Berrijskega
Sodna palača, Pariz
Sodna palača ali Palais de Justice (francoska izgovorjava; dobesedno Palača pravice) je središče sodišč in sodna stavba v Parizu, ki je na otoku Île de la Cité.
Poglej Palais de la Cité in Sodna palača, Pariz
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Poglej Palais de la Cité in Stoletna vojna
Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica Notre-Dame v Parizu (tudi samo, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije.
Poglej Palais de la Cité in Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Poglej Palais de la Cité in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Suger
Suger, francoski opat, politik, zgodovinar in vpliven pokrovitelj gotske arhitekture, (* okrog 1081, † 13. januar 1151).
Poglej Palais de la Cité in Suger
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Palais de la Cité in Trdnjava
Tuilerijska palača
Tuilerijska palača (IPA) je bila kraljeva in cesarska palača v Parizu, ki je stala na desnem bregu reke Sene.
Poglej Palais de la Cité in Tuilerijska palača
Veliki petek
Véliki pétek je premakljiv krščanski praznik.
Poglej Palais de la Cité in Veliki petek
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Palais de la Cité in Vikingi
Vincennes
Vincennes je občina v departmaju Val-de-Marne v vzhodnem predmestju Pariza v Franciji.
Poglej Palais de la Cité in Vincennes