Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Palais de la Cité

Index Palais de la Cité

Palais de la Cité, ki je na otoku Île de la Cité na reki Seni v središču Pariza, je pomembna zgodovinska stavba, ki je bila rezidenca francoskih kraljev od 6.

Kazalo

  1. 67 odnosi: Andre Chenier, Île de la Cité, Šentjernejska noč, Bastilja, Bivalno-obrambni grad, Code civil, Compiègne, Conciergerie, Eklekticizem v arhitekturi, Filip II. Francoski, Forum, Franc I. Francoski, Francija, Francoska revolucija, Gaj Julij Cezar, Jean Sylvain Bailly, Julijan (rimski cesar), Justinijan I., Justinijanov zakonik, Kapetingi, Karel Plešasti, Kariatide, Karolingi, Kartuša, Kelti, Klodvik I., Konstantinopel, Louvrska palača, Ludvik IX. Francoski, Ludvik VI. Francoski, Ludvik VII. Francoski, Lutecija, Marija Antoaneta, Maximilien Robespierre, Merovingi, Napoleon Bonaparte, Napoleon III., Obzidje, Oratorij (cerkev), Orléans, Palača, Pariz, Parizi, Pediment, Place Dauphine, Place de la Concorde, Pont Neuf, Pravi križ, Pravičnost, Prsobran, ... Razširi indeks (17 več) »

Andre Chenier

André Chénier /izg.

Poglej Palais de la Cité in Andre Chenier

Île de la Cité

Île de la Cité (2009) Île de la Cité (dobesedno Mestni otok) je otok v reki Seni v središču Pariza.

Poglej Palais de la Cité in Île de la Cité

Šentjernejska noč

Umetniška upodobitev pokola, François Dubois Šentjernejska noč označuje atentat na hugenotskega poveljnika Gasparda de Coligny v noči na 24.

Poglej Palais de la Cité in Šentjernejska noč

Bastilja

Padec Bastilje Bastilja je bila trdnjava v Parizu, v kateri se je nahajal zapor.

Poglej Palais de la Cité in Bastilja

Bivalno-obrambni grad

Bivalno-obrambni grad (angl. keep, srednje angleško kype, franc. donjon) je vrsta stolpa/gradu, zgrajenega v evropskih gradovih v srednjem veku.

Poglej Palais de la Cité in Bivalno-obrambni grad

Code civil

Code civil je francoski civilni zakonik, ki je izšel leta 1804 in je zajemal celotno civilno pravo, ki ga je ločil od gospodarskega.

Poglej Palais de la Cité in Code civil

Compiègne

Compiègne je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Oise.

Poglej Palais de la Cité in Compiègne

Conciergerie

Conciergerie (francoska izgovorjava) je nekdanja stavba sodišča in zapor v Parizu v Franciji, ki stoji zahodno od Île de la Cité, pod Sodna palača (Palais de Justice).

Poglej Palais de la Cité in Conciergerie

Eklekticizem v arhitekturi

Palacio de Larrinaga (Zaragoza, Španija) Eklekticizem v arhitekturi je slog 19.

Poglej Palais de la Cité in Eklekticizem v arhitekturi

Filip II. Francoski

Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov.

Poglej Palais de la Cité in Filip II. Francoski

Forum

Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.

Poglej Palais de la Cité in Forum

Franc I. Francoski

Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.

Poglej Palais de la Cité in Franc I. Francoski

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Palais de la Cité in Francija

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Poglej Palais de la Cité in Francoska revolucija

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).

Poglej Palais de la Cité in Gaj Julij Cezar

Jean Sylvain Bailly

Jean Sylvain Bailly, francoski astronom in politik, * 15. september 1736, Pariz, Francija, † 12. november 1793, Pariz.

Poglej Palais de la Cité in Jean Sylvain Bailly

Julijan (rimski cesar)

Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26.

Poglej Palais de la Cité in Julijan (rimski cesar)

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Poglej Palais de la Cité in Justinijan I.

Justinijanov zakonik

Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.

Poglej Palais de la Cité in Justinijanov zakonik

Kapetingi

Grb Kapetingov Kapetingi (francosko Capétiens) so vladarska rodbina, ki je vladala Franciji od leta 987 do leta 1328.

Poglej Palais de la Cité in Kapetingi

Karel Plešasti

Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.

Poglej Palais de la Cité in Karel Plešasti

Kariatide

Kariatide na Akropoli v Atenah Kariatide (Καρυάτις, množina: Καρυάτιδες) so ženski kipi, ki prevzemajo vlogo podpornih stebrov v arhitekturi.

Poglej Palais de la Cité in Kariatide

Karolingi

Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.

Poglej Palais de la Cité in Karolingi

Kartuša

Staroegipčanska kartuša faraona Tutmoza III., Karnak, Egipt Fragment stele s kartušami Ehnatona, Nefretete in Atona, Amarna, osemnajsta dinastija; The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London Kartuša je pokončen oval z ravno črto pod njim, ki je v egipčanski hieroglifski pisavi označeval faraonovo ime.

Poglej Palais de la Cité in Kartuša

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Palais de la Cité in Kelti

Klodvik I.

Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.

Poglej Palais de la Cité in Klodvik I.

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Palais de la Cité in Konstantinopel

Louvrska palača

Louvrska palača (nekdanja kraljeva palača) stoji na desnem bregu Sene v Parizu, med vrtovi Tuilerijske palače in cerkvijo Saint-Germain l'Auxerrois.

Poglej Palais de la Cité in Louvrska palača

Ludvik IX. Francoski

Ludvik IX., splošno znan kot sveti Ludvik ali Ludvik sveti, je bil od leta 1226 do 1270 francoski kralj in najslavnejši med Kapetingi, * 25. april 1214, † 25. avgust 1270.

Poglej Palais de la Cité in Ludvik IX. Francoski

Ludvik VI. Francoski

Ludvik VI., vzdevek Debeli (francosko Louis le Gros), francoski kralj, * 1. december 1081, † 1. avgust 1137, Ludvik je bil sin kralja Filipa I. (vladal 1060-1108) iz rodu Kapetingov.

Poglej Palais de la Cité in Ludvik VI. Francoski

Ludvik VII. Francoski

Ludvik VII.

Poglej Palais de la Cité in Ludvik VII. Francoski

Lutecija

Galo-rimsko mesto Lutecija (v francoščini Lutèce) je bilo predhodnik današnjega mesta Pariz.

Poglej Palais de la Cité in Lutecija

Marija Antoaneta

Marija Antoaneta, Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška, * 2. november 1755, Dunaj, † 16. oktober 1793, Pariz.

Poglej Palais de la Cité in Marija Antoaneta

Maximilien Robespierre

Maximilien François Marie Isidore de Robespierre, francoski filozof, politik in pravnik, * 6. maj 1758, Arras, Grofija Artois, Francija, † 28. julij 1794, Pariz, Francija.

Poglej Palais de la Cité in Maximilien Robespierre

Merovingi

Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.

Poglej Palais de la Cité in Merovingi

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Poglej Palais de la Cité in Napoleon Bonaparte

Napoleon III.

Napoléon III.

Poglej Palais de la Cité in Napoleon III.

Obzidje

Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.

Poglej Palais de la Cité in Obzidje

Oratorij (cerkev)

Oratorij v Frančiškanskem samostanu v Beljaku Oratorij v cerkvi St. Oswald, Eisenerz Oratorij, (tudi hišna kapelica, lat.:orare za moliti, torej molilnica), je v katoliški cerkvi zaseben ali na pol javen prostor, ki je namenjen določeni skupini vernikov za opravljanje božje službe.

Poglej Palais de la Cité in Oratorij (cerkev)

Orléans

Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.

Poglej Palais de la Cité in Orléans

Palača

Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.

Poglej Palais de la Cité in Palača

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Palais de la Cité in Pariz

Parizi

Karta Galije v 1. stoletju n. št. Pariški zlatnik iz 1. stoletja pr. n. št., Cabinet des Médailles, Pariz) Pariški kovanec s podobo konja iz 1. stoletja pr. n. št., Cabinet des Médailles, Pariz) Pariški kovanec, Metropolitan Museum of Art Parizi (latinsko Parisii), keltsko pleme, ki je bilo v železni dobi od sredine 3.

Poglej Palais de la Cité in Parizi

Pediment

Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.

Poglej Palais de la Cité in Pediment

Place Dauphine

Place Dauphine je javni trg blizu zahodnega konca otoka Île de la Cité v 1.

Poglej Palais de la Cité in Place Dauphine

Place de la Concorde

Place de la Concorde (francoska izgovorjava) je eden glavnih javnih trgov v Parizu v Franciji.

Poglej Palais de la Cité in Place de la Concorde

Pont Neuf

Pont Neuf (»Novi most«) je najstarejši stoječi most čez reko Seno v Parizu v Franciji.

Poglej Palais de la Cité in Pont Neuf

Pravi križ

Križani Jezus (Giotto, okoli 1310) Pravi križ, tudi sveti križ, je križ, na katerem je bil križan Jezus Kristus.

Poglej Palais de la Cité in Pravi križ

Pravičnost

Pravíčnost je neko načelo katero naj bi predstavljalo neko pravico v kateri vsak dobi tisto kar mu pripada, vpliv imajo številna področja z različnimi stališči in perspektivami, vključno s koncepti moralne korektnosti, ki temelji na etiki, racionalnosti, zakonu, veri in pravičnosti.

Poglej Palais de la Cité in Pravičnost

Prsobran

Prsobran v obrambni arhitekturi, kot je tista pri mestnem obzidju ali gradovih, je parapet (tj. obrambni nizek zid prsne in nadzidek višine glave), v katerem se v presledkih pojavijo pravokotne vrzeli ali vdolbine, ki so omogočale streljanje puščic ali drugih izstrelkov v obrambi.

Poglej Palais de la Cité in Prsobran

Rayonnant

V francoski gotski arhitekturi je rayonnant (francoska izgovorjava) obdobje od približno sredine 13.

Poglej Palais de la Cité in Rayonnant

Razumnost

Razumnost (latinsko prudentia, skrajšano iz providentia, kar pomeni 'gledati naprej, modrost') je sposobnost upravljanja in discipliniranja z uporabo razuma.

Poglej Palais de la Cité in Razumnost

Rihard I. Levjesrčni

Rihard I. (8. september 1157 – 6. april 1199) je bil kralj Anglije od leta 1189 do svoje smrti leta 1199.

Poglej Palais de la Cité in Rihard I. Levjesrčni

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Palais de la Cité in Rimsko cesarstvo

Sainte-Chapelle

Sainte-Chapelle (v prevodu sveta kapela) je kraljeva kapela v gotskem slogu znotraj srednjeveške palače Palais de la Cité, rezidence francoskih kraljev do 14.

Poglej Palais de la Cité in Sainte-Chapelle

Sena

Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.

Poglej Palais de la Cité in Sena

Sijajni horarij vojvode Berrijskega

Sijajni horarij vojvode Berrijskega (francosko Très Riches Heures du Duc de Berry izgovorjava: ali Très Riches Heures), je najbolj znan in morda najbolje ohranjen primer iluminiranega rokopisa pozne faze mednarodnega gotskega sloga.

Poglej Palais de la Cité in Sijajni horarij vojvode Berrijskega

Sodna palača, Pariz

Sodna palača ali Palais de Justice (francoska izgovorjava; dobesedno Palača pravice) je središče sodišč in sodna stavba v Parizu, ki je na otoku Île de la Cité.

Poglej Palais de la Cité in Sodna palača, Pariz

Stoletna vojna

15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.

Poglej Palais de la Cité in Stoletna vojna

Stolnica Notre-Dame v Parizu

Stolnica Notre-Dame v Parizu (tudi samo, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije.

Poglej Palais de la Cité in Stolnica Notre-Dame v Parizu

Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis

Stolnica sv.

Poglej Palais de la Cité in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis

Suger

Suger, francoski opat, politik, zgodovinar in vpliven pokrovitelj gotske arhitekture, (* okrog 1081, † 13. januar 1151).

Poglej Palais de la Cité in Suger

Trdnjava

Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.

Poglej Palais de la Cité in Trdnjava

Tuilerijska palača

Tuilerijska palača (IPA) je bila kraljeva in cesarska palača v Parizu, ki je stala na desnem bregu reke Sene.

Poglej Palais de la Cité in Tuilerijska palača

Veliki petek

Véliki pétek je premakljiv krščanski praznik.

Poglej Palais de la Cité in Veliki petek

Vikingi

Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.

Poglej Palais de la Cité in Vikingi

Vincennes

Vincennes je občina v departmaju Val-de-Marne v vzhodnem predmestju Pariza v Franciji.

Poglej Palais de la Cité in Vincennes

, Rayonnant, Razumnost, Rihard I. Levjesrčni, Rimsko cesarstvo, Sainte-Chapelle, Sena, Sijajni horarij vojvode Berrijskega, Sodna palača, Pariz, Stoletna vojna, Stolnica Notre-Dame v Parizu, Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Suger, Trdnjava, Tuilerijska palača, Veliki petek, Vikingi, Vincennes.