Kazalo
10 odnosi: Andromeda (ozvezdje), Epoha (astronomija), Infrardeči astronomski observatorij, Katalog glavnih galaksij, Navidezni sij, Ozvezdje, Parsek, Sonce, Spiralna galaksija s prečko, Svetlobno leto.
Andromeda (ozvezdje)
Andromeda je eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je določil grško-rimski astronom Ptolemaj, in se tudi danes prišteva k 88 sodobnim ozvezdjem.
Poglej PGC 2 in Andromeda (ozvezdje)
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej PGC 2 in Epoha (astronomija)
Infrardeči astronomski observatorij
Observatorij IRAS Infrardeči astronomski observatorij ali IRAS je bil prvi vesoljski observatorij, ki je v območju infrardečega sevanja opazoval celotno nebo.
Poglej PGC 2 in Infrardeči astronomski observatorij
Katalog glavnih galaksij
Katalog glavnih galaksij (izvirno; mednarodna okrajšava PGC) je astronomski katalog objavljen leta 1989.
Poglej PGC 2 in Katalog glavnih galaksij
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej PGC 2 in Navidezni sij
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej PGC 2 in Ozvezdje
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej PGC 2 in Parsek
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej PGC 2 in Sonce
Spiralna galaksija s prečko
Eridanu), ki leži skoraj pravokotno na smer opazovanja Kiparju) Spirálna galaksíja s préčko je tip spiralne galaksije s prečko svetlih zvezd, ki poteka iz njenega jedra prek njenega celotnega osrednjega dela.
Poglej PGC 2 in Spiralna galaksija s prečko
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej PGC 2 in Svetlobno leto
Prav tako znan kot UGC 12889.