Kazalo
53 odnosi: Afrika, Arabska književnost, Arabski polotok, Šahname, Babilonsko-asirska književnost, Budizem, Daoizem, Egipčanska književnost, Egipčanska knjiga mrtvih, Ep, Ep o Gilgamešu, Hafez, Haiku, Hieroglif, Himna, Hinduizem, Indija, Indijska književnost, Islam, Japonska, Japonska književnost, Judje, Kitajska, Kitajska književnost, Književnost, Knjiga psalmov, Konfucijanstvo, Koran, Li Baj, Lirika, Macuo Bašō, Mahabharata, Omar Hajam, Papež, Perzija, Perzijska književnost, Ramajana, Roman, Srednji vek, Stari vek, Starojudovska književnost, Sveto pismo, Tanka, Tihi ocean, Tisoč in ena noč, Vede, Verska literatura, Visoka pesem, Zaratustrstvo, 17. stoletje, ... Razširi indeks (3 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Orientalska književnost in Afrika
Arabska književnost
Arabska književnost s svojimi začetki sega v 6. stoletje in je dokončno obliko dobila leta 653 s Koranom.
Poglej Orientalska književnost in Arabska književnost
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Poglej Orientalska književnost in Arabski polotok
Šahname
Ilustracija prizora iz Šahname (16. stoletje); na sliki je Kralj Salomon Šahname (dobesedno »Knjiga kraljev«) je obsežen junaški ep, ki ga je okoli leta 1000 n. št.
Poglej Orientalska književnost in Šahname
Babilonsko-asirska književnost
Glinena ploščica Izraz babilonsko-asirska književnost se uporablja kot oznaka za vse književnosti ljudstev na območju Mezopotamije, njeni začetniki pa so Sumerci (3. tisočletje pr. n. št. v južni Mezopotamiji).
Poglej Orientalska književnost in Babilonsko-asirska književnost
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Orientalska književnost in Budizem
Daoizem
''yin'' in ''yang''Daoizem (Wade—Giles: taoizem) je starokitajska tradicija in miselnost, ki se deli na klasični oziroma filozofski (道家; pinyin: Dàojiā) in ljudski ali religiozni daoizem (道教; pinyin: Dàojiào).
Poglej Orientalska književnost in Daoizem
Egipčanska književnost
Sončno kolo iz Knjige mrtvih, ki jo je napisal egipčanski pisec Ani Egipčanska književnost je nastala v obdobju Starega Egipta (okoli leta 3000 pr. n. št.) in se razvijala do prihoda Aleksandra Velikega (332 pr. n. št.), ko je postala sestvani del henelistične kulture.
Poglej Orientalska književnost in Egipčanska književnost
Egipčanska knjiga mrtvih
Setija I., 1313-1301 pr. n. št.) Egipčanska knjiga mrtvih (Pert em hru - Prebujanje v svetlobo, Vstajanje v dan, Vstopanje v resnično življenje) je ena izmed najstrejših zbirk z verskimi in čarnimi besedili na svetu, ki je najverjetneje nastala v 3.
Poglej Orientalska književnost in Egipčanska knjiga mrtvih
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Orientalska književnost in Ep
Ep o Gilgamešu
Ep o Gilgamešu je najpomembnejši ep babilonsko-asirske književnosti in najstarejša junaško-mitološka pesnitev nasploh.
Poglej Orientalska književnost in Ep o Gilgamešu
Hafez
Khāvdže Šams-od-Dīn Moḥamad Ḥāfeẓ-e Šīrāzī, znan po svojem nom-de-plume Hafez (Ḥāfeẓ, "hranilnik; (varni) imetnik"; 1325-139): Hafez (ali Hafis) e bil Perzijski lirski pesnik, njegova dela obravnavajo mnogi Iranci kot vrhunec perzijske literature.
Poglej Orientalska književnost in Hafez
Haiku
Haiku (japonsko 俳句) je japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov.
Poglej Orientalska književnost in Haiku
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Orientalska književnost in Hieroglif
Himna
Himna (tudi hvalnica; grško θιμνος himnos - napev) je neke vrsta oda.
Poglej Orientalska književnost in Himna
Hinduizem
Aum, najsvetejši glas in najbolj bistven znak hinduizma, vzet iz Plesa s Šivo, ki predstavlja prvo prikazovanje nevidnega brahmana Hinduízem ali híndujstvo (सनातन धर्म; Sanātana Darma, približno trajna vera) splošno velja za najstarejšo glavno svetovno vero.
Poglej Orientalska književnost in Hinduizem
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Orientalska književnost in Indija
Indijska književnost
Indijska književnost je začela nastajati že v 3. tisočletju pr. n. št. na Indijski podcelini.
Poglej Orientalska književnost in Indijska književnost
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Orientalska književnost in Islam
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Orientalska književnost in Japonska
Japonska književnost
Japonska književnost zajema obdobje skoraj 2 tisočletij.
Poglej Orientalska književnost in Japonska književnost
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Orientalska književnost in Judje
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Orientalska književnost in Kitajska
Kitajska književnost
Kitajska književnost zajema literarno ustvarjanje različnih kitajskih narodov od najzgodnejših dinastičnih dvornih arhivov do sodobnosti.
Poglej Orientalska književnost in Kitajska književnost
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Orientalska književnost in Književnost
Knjiga psalmov
IX Psalm je značilna biblijska pesniška vrsta izrazito verskega, včasih tudi domovinskega značaja.
Poglej Orientalska književnost in Knjiga psalmov
Konfucijanstvo
Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.
Poglej Orientalska književnost in Konfucijanstvo
Koran
Koran (arabsko:, al-qurʾān) je sveta knjiga islama.
Poglej Orientalska književnost in Koran
Li Baj
Li Baj (kitajščina: 李白; pinjin: Lǐ Bái; Pe̍h-ōe-jī: Lí Pe̍k, 701–762), poznan tudi kot Li Bo, vljudnostno ime Tajbaj (kitajščina: 太白; pinjin: Taibai), umetniško ime Čingljan Džuši (kitajščina: 青蓮居士; pinjin: Qinglian Jushi), kitajski pesnik, * 701, Sujab, Dinastija Tang, † 762, Dangtu, Dinastija Tang.
Poglej Orientalska književnost in Li Baj
Lirika
Lirika (pesništvo ali poetika) je velika skupina besedil, v kateri so besedila pisana v posebni obliki, v verzih oz.
Poglej Orientalska književnost in Lirika
Macuo Bašō
, japonski pesnik, * 1644, blizu kraja Ueno, Iga, Japonska, * 28. november 1694, Osaka.
Poglej Orientalska književnost in Macuo Bašō
Mahabharata
(devanāgarī: महाभारत)) je eden od dveh najpomembnejših sanskrtskih epov stare Indije, drugi je Ramajana. Mahabharata je osrednje delo hinduizma in s tem izjemno pomembno kulturno izročilo Indijske podceline. Poleg epične pripovedi o Bitki pri Kurkšetri in o usodi princev Kaurava in Pandava vsebuje Mahabharata filozofske in verske teme, kot na primer pogovor o štirih "ciljih življenja" - tako imenovanih purušartah (12.161).
Poglej Orientalska književnost in Mahabharata
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Orientalska književnost in Omar Hajam
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Orientalska književnost in Papež
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Orientalska književnost in Perzija
Perzijska književnost
Perzijska književnost, tudi iranska književnost, ki spada v orientalsko književnost, se je od starega veka razvijala skozi več jezikovnih obdobij.
Poglej Orientalska književnost in Perzijska književnost
Ramajana
Rama (desno) sedi na ramenih Hanumana Ramajana /izgovori Rāmāyaṇa/ (devanāgarī/nāgarī: रामायण), je drugi od dveh najpomembnejših sanskrtskih epov stare Indije, prvi je Mahabharata.
Poglej Orientalska književnost in Ramajana
Roman
Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.
Poglej Orientalska književnost in Roman
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Orientalska književnost in Srednji vek
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Orientalska književnost in Stari vek
Starojudovska književnost
Starojudovska književnost je ena od orientalskih književnosti, katere razvoj se je pričel v 2. tisočletju pr. n. št. in se je ohranila v obliki stare zaveze.
Poglej Orientalska književnost in Starojudovska književnost
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Orientalska književnost in Sveto pismo
Tanka
Tanka (tudi Waka) je tradicionalna japonska pesniška oblika, ki vsebuje pet verzov: prvi in tretji verz imata pet zlogov, drugi, četrti in peti pa sedem.
Poglej Orientalska književnost in Tanka
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Orientalska književnost in Tihi ocean
Tisoč in ena noč
Tisoč in ena noč (arabsko كتاب ألف ليلة وليلة; perzijsko هزار و یک شب) je zbirka arabskih pravljic, pripovedk, novel, anekdot in humoresk.
Poglej Orientalska književnost in Tisoč in ena noč
Vede
Vede so zelo obširna zbirka besedil, eno najstarejših, ki predstavljajo enega od temeljev indijske filozofije in religij, ki so nastale na njenem ozemlju.
Poglej Orientalska književnost in Vede
Verska literatura
Verska literatura je splošno poimenovanje za literaturo, ki je tesno povezana z določeno vero.
Poglej Orientalska književnost in Verska literatura
Visoka pesem
Visoka pesem je ena od knjig Svetega pisma Stare zaveze.
Poglej Orientalska književnost in Visoka pesem
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Orientalska književnost in Zaratustrstvo
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Orientalska književnost in 17. stoletje
6. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.
Poglej Orientalska književnost in 6. stoletje
600
600 (DC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Orientalska književnost in 600
7. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 4. stoletje | 5. stoletje | 6. stoletje | 7.
Poglej Orientalska književnost in 7. stoletje