Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Norveška arhitektura

Index Norveška arhitektura

Norveška arhitektura se je razvila kot odgovor na spreminjajoče se gospodarske razmere, tehnološki napredek, demografska nihanja in kulturne premike.

Kazalo

  1. 60 odnosi: Anglija, Art nouveau, Ålesund, Banjast obok, Baročna arhitektura, Bergen, Bronasta doba, Bruselj, Cerkev (zgradba), Dolga ladja, Druga svetovna vojna, Dvorec, Dvorec Damsgård, Fevdalizem, Finnmark, Hansa, Historicizem, Kalmarska unija, Kamena doba, Karl Friedrich Schinkel, København, Kongsberg, Kraljeva palača, Oslo, Krščanstvo, Križni obok, Kristijan IV. Danski, Lillehammer, Lofoti, Lok (arhitektura), Moderna arhitektura, Most, Napoleonske vojne, Neoklasicizem, Norveški muzej kulturne zgodovine, Oslo, Oslofjord, Papež Hadrijan IV., Personalna unija, Portik, Potsdam, Pristaniška četrt Bryggen, Reformacija, Riga, Rokoko, Romanska arhitektura, Sami, Skandinavija, Slop, Srednji vek, Stavanger, ... Razširi indeks (10 več) »

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Norveška arhitektura in Anglija

Art nouveau

Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.

Poglej Norveška arhitektura in Art nouveau

Ålesund

Ålesund (norveška izgovorjava) je občina v okrožju Møre og Romsdal na Norveškem.

Poglej Norveška arhitektura in Ålesund

Banjast obok

Banjast obok, znan tudi kot tunelski obok, je arhitekturni element, ki nastane z iztiskanjem ene same krivulje (ali para krivulj, v primeru šilasto lomljenega oboka) na določeni razdalji.

Poglej Norveška arhitektura in Banjast obok

Baročna arhitektura

Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.

Poglej Norveška arhitektura in Baročna arhitektura

Bergen

Bergen, zgodovinsko Bjørgvin, je drugo največje mesto na Norveškem s približno 285.900 prebivalci, je mesto in občina v okrožju Vestland na zahodni obali Norveške.

Poglej Norveška arhitektura in Bergen

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Poglej Norveška arhitektura in Bronasta doba

Bruselj

Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.

Poglej Norveška arhitektura in Bruselj

Cerkev (zgradba)

Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.

Poglej Norveška arhitektura in Cerkev (zgradba)

Dolga ladja

Dolge ladje so bile vrsta specializiranih skandinavskih vojnih ladij, ki imajo dolgo zgodovino v Skandinaviji, njihov obstoj pa je arheološko dokazan in dokumentiran vsaj v 4.

Poglej Norveška arhitektura in Dolga ladja

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Norveška arhitektura in Druga svetovna vojna

Dvorec

Dvorec Betnava v Mariboru Dvorec je reprezentančna, običajno v nižinskem svetu zgrajena grajska stavba, namenjena predvsem bivanju in je bila središče fevdalnega gospostva.

Poglej Norveška arhitektura in Dvorec

Dvorec Damsgård

Dvorec Damsgård (Damsgård hovedgård) je znameniti dvorec in posest v Bergnu na Norveškem.

Poglej Norveška arhitektura in Dvorec Damsgård

Fevdalizem

Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".

Poglej Norveška arhitektura in Fevdalizem

Finnmark

ali Finnmárku je nekdanja administrativna regija na skrajnem severovzhodu Norveške, ki na zahodu meji na nekdanjo administrativno regijo Troms, Finsko (finsko Laponsko) na jugu in Rusijo (Oblast Murmansk) na vzhodu.

Poglej Norveška arhitektura in Finnmark

Hansa

''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.

Poglej Norveška arhitektura in Hansa

Historicizem

Historicizem oziroma historizem (glede na ožji ali širši pomen tudi zgodovinarstvo oziroma zgodovinstvo) je miselna smer, ki trdi, da so znanje, miselni tokovi misli ali družbene vrednote povezani z ustreznimi zgodovinskimi razmerami.

Poglej Norveška arhitektura in Historicizem

Kalmarska unija

Kalmarska unija (dansko, norveško in) je bila skandinavska personalna unija ki je od leta 1397 do 1523 pod eno krono združevala tri kraljestva: Dansko, Švedsko z večino Finske in Norveško in njene prekomorske posesti (Islandija, Grenlandija, Ferski otoki in Severni otoki).

Poglej Norveška arhitektura in Kalmarska unija

Kamena doba

Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).

Poglej Norveška arhitektura in Kamena doba

Karl Friedrich Schinkel

Karl Friedrich Schinkel (13. marec 1781 - 9. oktober 1841) je bil pruski arhitekt, urbanist in slikar, ki je oblikoval tudi pohištvo in scenografijo.

Poglej Norveška arhitektura in Karl Friedrich Schinkel

København

København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.

Poglej Norveška arhitektura in København

Kongsberg

Kongsberg je zgodovinsko rudarsko mesto in občina v Buskerudu v okrožju Viken na Norveškem.

Poglej Norveška arhitektura in Kongsberg

Kraljeva palača, Oslo

Kraljeva palača (Slottet ali Det kongelige slott) v Oslu je bila zgrajena v prvi polovici 19.

Poglej Norveška arhitektura in Kraljeva palača, Oslo

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Norveška arhitektura in Krščanstvo

Križni obok

Križni obok (ali križnogrebenasti obok, včasih znan tudi kot dvojni banjast obok) nastane s pravokotnim križanjem dveh banjastih obokov enake višine, to pomeni, da je sestavljen iz štirih obočnih kap.

Poglej Norveška arhitektura in Križni obok

Kristijan IV. Danski

Kristijan IV., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, * 12. april 1577, Hillerød, † 28. februar 1648, Kopenhagen.

Poglej Norveška arhitektura in Kristijan IV. Danski

Lillehammer

Lillehammer (norveška izgovorjava: (poslušaj)) je občina v okrožju Innlandet na Norveškem.

Poglej Norveška arhitektura in Lillehammer

Lofoti

Moskenes, Lofoti Lofoti so otočje in tradicionalno okrožje v administrativni regiji Nordland na Norveškem.

Poglej Norveška arhitektura in Lofoti

Lok (arhitektura)

Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.

Poglej Norveška arhitektura in Lok (arhitektura)

Moderna arhitektura

Moderna arhitektura je obdobje v arhitekturi, v katero uvrščamo stavbe 20. stoletja s podobnimi značilnostmi, najpogosteje poenostavitvijo oblike in zmanjšanjem števila ornamentov.

Poglej Norveška arhitektura in Moderna arhitektura

Most

Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.

Poglej Norveška arhitektura in Most

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Poglej Norveška arhitektura in Napoleonske vojne

Neoklasicizem

Neoklasicizem se je pojavil v 19.

Poglej Norveška arhitektura in Neoklasicizem

Norveški muzej kulturne zgodovine

Norveški muzej kulturne zgodovine (Norsk Folkemuseum) v mestu Bygdøy v Oslu na Norveškem je muzej kulturne zgodovine z obsežnimi zbirkami artefaktov iz vseh družbenih skupin in vseh regij države.

Poglej Norveška arhitektura in Norveški muzej kulturne zgodovine

Oslo

Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.

Poglej Norveška arhitektura in Oslo

Oslofjord

Oslofjord (urbano vzhodnonorveško) je zaliv na jugovzhodu Norveške, ki se razteza od namišljene črte med svetilnikoma Torbjørnskjær in Færder in navzdol do Langesunda na jugu do Osla na severu.

Poglej Norveška arhitektura in Oslofjord

Papež Hadrijan IV.

Papež Hadrijan IV.; rojen kot Nicholas Breakspear (ali: Breakspeare ali: Brekespere), papež katoliške Cerkve, * okrog 1100, Abbots Langley (Hertfordshire, Angleško kraljestvo); † 1. september 1159 (Anagni (Papeška država; Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Norveška arhitektura in Papež Hadrijan IV.

Personalna unija

Personalna unija je /kombinacija?/ zveza dveh ali več držav, ki imajo istega monarha, medtem ko njihove meje, zakoni in interesi ostajajo različni.

Poglej Norveška arhitektura in Personalna unija

Portik

Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.

Poglej Norveška arhitektura in Portik

Potsdam

Potsdam je glavno mesto nemške zvezne dežele Brandenburg.

Poglej Norveška arhitektura in Potsdam

Pristaniška četrt Bryggen

Pristaniška četrt Bryggen, znana tudi kot Tyskebryggen (norveško za nemški dok), je niz poslovnih stavb hanzeatske dediščine, ki se vrstijo na vzhodni strani pristanišča Vågen v mestu Bergen na Norveškem.

Poglej Norveška arhitektura in Pristaniška četrt Bryggen

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Poglej Norveška arhitektura in Reformacija

Riga

Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.

Poglej Norveška arhitektura in Riga

Rokoko

Rokoko (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18.

Poglej Norveška arhitektura in Rokoko

Romanska arhitektura

, Oviedo, Španija, leto 848.

Poglej Norveška arhitektura in Romanska arhitektura

Sami

Sámiji (črkovano tudi Sami) so tradicionalno samijsko govoreče ljudstvo, ki naseljuje regijo Sápmi, ki danes obsega velike severne dele Norveške, Švedske, Finske in polotoka Kola v Rusiji.

Poglej Norveška arhitektura in Sami

Skandinavija

Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.

Poglej Norveška arhitektura in Skandinavija

Slop

Slop je pokončen podporni element v arhitekturi in je, drugače od okroglega stebra, pravokotnega prereza.

Poglej Norveška arhitektura in Slop

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Norveška arhitektura in Srednji vek

Stavanger

Stavanger je mesto in občina na Norveškem.

Poglej Norveška arhitektura in Stavanger

Stiftsgården

Stiftsgården je ena največjih lesenih stavb v Skandinaviji in je od leta 1906 uradna rezidenca norveškega kralja v Trondheim.

Poglej Norveška arhitektura in Stiftsgården

Stolnica v Oslu

Stolnica v Oslu (Oslo domkirke) — prej cerkev našega Odrešenika (Vår Frelsers kirke) — je glavna cerkev Norveške cerkve in škofije Oslo, pa tudi župnijska cerkev v središču Osla.

Poglej Norveška arhitektura in Stolnica v Oslu

Trdnjava

Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.

Poglej Norveška arhitektura in Trdnjava

Trdnjava Akershus

Trdnjava Akershus (Akershus Festning, izgovorjeno) ali grad Akershus (Akershus slott) je srednjeveški grad v norveški prestolnici Oslo, ki je bila zgrajena za zaščito in zagotavljanje kraljeve rezidence v mestu.

Poglej Norveška arhitektura in Trdnjava Akershus

Troms

ali Romsa je nekdanja norveška administrativna regija (fylke), ki meji na nekdanje okrožje Finnmark na severovzhodu in Nordland na jugozahodu.

Poglej Norveška arhitektura in Troms

Trondheimska stolnica

Trondheimska stolnica ali stolnica Nidaros (Nidarosdomen / Nidaros Domkirke) je stolnica Norveške v mestu Trondheim v okrožju Trøndelag.

Poglej Norveška arhitektura in Trondheimska stolnica

Vega, Norveška

Vega je občina v okrožju Nordland na Norveškem.

Poglej Norveška arhitektura in Vega, Norveška

Vikinška doba

Vikinška doba (793–1066 n. št.) je bilo obdobje v srednjem veku, ko so se Norvežani, znani kot Vikingi, lotili obsežnih plenitev, koloniziranja, osvajanja in trgovanja po vsej Evropi in dosegli Severno Ameriko.

Poglej Norveška arhitektura in Vikinška doba

Viljem II. Nemški

Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.

Poglej Norveška arhitektura in Viljem II. Nemški

Wehrmacht

Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.

Poglej Norveška arhitektura in Wehrmacht

Prav tako znan kot Arhitektura na Norveškem.

, Stiftsgården, Stolnica v Oslu, Trdnjava, Trdnjava Akershus, Troms, Trondheimska stolnica, Vega, Norveška, Vikinška doba, Viljem II. Nemški, Wehrmacht.